Čeprav se življenje dodobra poigrava s 24-letnim Urošem Šnepfom iz Vaneče v občini Puconci, je na njegovem obrazu občasno še vedno moč opaziti nasmeh.
»Že od julija lani, ko sem še prejemal denarno socialno pomoč, nisem prejel nobenega finančnega prihodka.« Uroš o začetku svoje zgodbe.
Ko smo ga obiskali na njegovem domu oziroma v hiši, ki jo je s štiri leta starejšo sestro podedoval po babici, starša pa sta mu umrla, je iskreno priznal, da mu ni enostavno, ko mora kljub svoji mladosti prositi za pomoč. »Že od julija lani, ko sem še prejemal denarno socialno pomoč, nisem prejel nobenega finančnega prihodka. To pa se je zgodilo zato, ker nisem prišel na en razgovor na zavod za zaposlovanje in so me izbrisali iz evidence. Lani decembra sem se lahko ponovno prijavil in takoj oddal vlogo za socialno pomoč. Prejel sem odgovor, da sem do pomoči upravičen s 1. januarjem, zato sem se obrnil na center za socialno delo (CSD) v Murski Soboti in jih prosil, ali je možno, da bi že decembra prejel januarsko socialno pomoč. Ker ni bilo možno, sem počakal do novega leta, a tudi takrat nisem prejel denarja. Na CSD so mi rekli, da bo 6. januarja, ko se vrne delavka, ki ureja tovrstne zadeve. Obenem so dodali, naj jih tistega dne zjutraj še pokličem in jih spomnim, a ko sem to storil, so mi odgovorili, da o predčasnem nakazilu ne vedo ničesar,« se spominja Šnepf.
Denar zdaj pričakuje šele 21. januarja, a če je nujno, so mu dejali na CSD, naj vloži vlogo za izredno socialno pomoč, kar pa je lahko komaj februarja. »Po pomoč sem se obrnil k več dobrodelnim organizacijam in od Rdečega križa prejel majhen paketek pred božičem, saj so mi vsepovsod drugod rekli, da trenutno nimajo nič,« je razočaran Šnepf, ki pravi, da ne zahteva ničesar, kar mu ne pripada ali pa do česar ne bi bil upravičen, ampak samo da bi mu denar nakazali prej. Glede na razplet je mladenič vseeno vesel, da v hiši živi skupaj s polsestro, ki je prejemnica denarne socialne pomoči v višini 268 evrov mesečno. »Pomagava si in hudo hudo je preživeti z eno socialno pomočjo. Po več dni jeva le prežgano juho, najhuje pa je to, da nimava niti kruha. Položnice poskušava plačevati redno, zato sva večkrat lačna, če želiva preživeti do naslednjega nakazila. Dobrine z vrta lahko imava samo poleti, poleg tega je polsestra še sladkorni bolnik na inzulinu,« je dejal Šnepf, ki se preteklih božično-novoletnih praznikov ne spominja rad, saj s sestro na mizi nista imela ničesar, ob čemer bi se lahko veselila.
»Najhuje je to, da nimava niti kruha. Položnice poskušava plačevati redno, zato sva večkrat lačna, če želiva preživeti do naslednjega nakazila.«
Dokončano ima le osnovnošolsko izobrazbo in nekaj letnikov srednje ekonomske šole, a ker je še vedno mlad, priznava, da bi z največjim veseljem opravljal kakršnokoli delo. Poslal je že več kot 50 prošenj za delo različnim podjetjem v Prekmurju, ampak za zdaj še ni imel sreče. Nekaj časa je sicer opravljal priložnostna dela, ampak po sprejemu zakona o delu na črno si tega več ne upa. Danijela Cug iz CSD Murska Sobota odgovarja, da Uroš Šnepf od 1. julija lani ni bil upravičen do denarne socialne pomoči, zato je tudi ni prejemal. »Do pomoči je ponovno upravičen od 1. januarja, a bo izplačilo prejel na dan izplačila denarne socialne pomoči, torej 21. v mesecu. Ko je Uroš Šnepf poklical v naš center, smo mu informacije, po katerih je spraševal, podali in ga seznanili tudi z možnimi oblikami pomočmi, ki mu jih lahko ponudimo,« je razložila Cugova.
