Kot je v Ljubljani povedal Mesec, želijo na nujni seji pristojnega parlamentarnega odbora razpravljati o sredi decembra spisani peticiji proti privatizaciji in razprodaji državnega premoženja, ki jo je pripravil ekonomist Jože Mencinger in jo je prvi objavil tednik Mladina.
Pod peticijo se je v manj kot treh tednih podpisalo 117 vidnih intelektualcev, do danes pa ima že prek 10.000 podpisnikov, je opozoril prvi poslanec ZL.
V poslanski skupini po njegovih besedah podpirajo argumente peticije, da predvidena prodaja podjetij ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna.
ZL na podlagi ugotovitve, da v strokovni javnosti ni strinjanja o privatizaciji in da ji javnost nasprotuje, od že tretje seje parlamentarnega odbora za finance o privatizaciji, sklicane na njihovo zahtevo, pričakuje novo razpravo o predlanskem sklepu DZ o prodaji 15 podjetij. Ta sklep je treba preklicati, verjamejo.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
V ZL ob tem finančno ministrstvo pozivajo, da v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja, ki zdaj poteka za zaprtimi vrati, vključi zainteresirano strokovno javnost, predstavnike zaposlenih in družbenih iniciativ, med njimi skupine društev in gibanj Državljani proti razprodaji. Od vlade pričakujejo, da bo spoštovala obljube, dane pred volitvami, vezane na premišljeno, transparentno, odprto prodajo.
"Tretji val privatizacije bo usodno določil razvoj te države v prihodnjih desetletjih, zato je nujno, da se glede teh postopkov razvije širši družbeni konsenz," je posvaril Mesec.
Spomnil je še, da je ZL na to v preteklosti veliko opozarjala, da pa je bila vedno preglašena s strani lobijev, EU in kapitala.
Na novinarsko vprašanje, ali imajo strategijo, kako naprej, če jim koalicija tudi tokrat ne bo prisluhnila, je odgovoril, da so "definitivno" pripravljeni iti tudi na ulice in bodo podprli napovedane proteste Državljanov proti razprodaji. Izključena ni niti možnost referenduma, je pristavil. V ZL namreč ne verjamejo, da ima ustavno sodišče podlago, da bi lahko tak referendum zavrnilo.
