Leto 2015 bodo poslanke in poslanci začeli izredno mirno in lagodno. Resno delo bodo namreč začeli šele v torek, 13. januarja, ko bo na sporedu prva seja enega izmed odborov državnega zbora. Nas pa v novem letu čaka veliko sprememb in novosti. Znana bo odločitev mednarodnih arbitrov glede meje s Hrvaško, obetajo pa se tudi davčne blagajne.
STA
Slovenke in Slovenci smo pred leti pod pretvezo hude gospodarske krize izgubili 2. januar kot dela prost dan. Tako se je danes večina delavk in delavcev, ki si niso vzeli dopusta, vrnila na svoja delovna mesta. A to ne velja za naše poslance.
Naslednji teden namreč v državnem zboru ne bo omembe vrednega dogajanja. Ena osnovna šola in ena izmed ljubljanskih fakultet si bosta ogledali slovenski hram demokracije, predsednik državnega zbora Milan Brglez bo v torek sprejel kolednike, v sredo pa bo predsednik Skupine prijateljstva z Ukrajino Žan Mahnič sprejel veleposlanika Ukrajine Mikola Kiričenka.
Slovenija in Hrvaška končno z mejo V letu 2014 je arbitražni proces, ki se je začel leta 2009 s sklenitvijo arbitražnega sporazuma, prišel do točke, ko se čaka le še na odločitev petih arbitrov. Glavni interes Slovenije je sicer, da arbitražno sodišče določi, kje je stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Slovenska (so)agentka v arbitraži Simona Drenik je prepričana, da to pomeni »teritorialni oziroma geografski stik«, saj bi morebitna določitev zgolj režima »neškodljivega ali tranzitnega prehoda« pomenila, da sodišče ni izpolnilo naloge, ki mu jo nalaga arbitražni sporazum.
Poslanke in poslanci bodo tako z resnim delom začeli šele v torek, 13. januarja. Na ta dan bo na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potekala 1. javna predstavitev mnenj o oceni stanja in morebitnih spremembah ureditve volitev v Republiki Sloveniji. Od srede, 14. januarja, pa do petka pa se bodo zvrstile seje ostalih odborov državnega zbora. Poslanci člani komisij bodo med drugim razpravljali o spremembah zakonov o volitvah predsednika republike, zakona o poslancih, zakona o lokalnih volitvah, zakona o lokalni samoupravi, zakona o vladi Republike Slovenije ter zakona o državnem svetu. Poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek je namreč predlagala spremembo omenjenih zakonov, da bi se izognili situaciji, kot smo jo imeli, ko je bil predsednik Janez Janša obsojen in je prestajal zaporno kazen, obenem pa je bil poslanec v državnem zboru. Hkrati želijo s spremembani omenjenih zakonov preprečiti, da bi katero izmed visokih javnih funkcij zasedla oseba, ki je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora.
Poleg dnevnopolitičnih tem bodo poslanci januarja analizirali poročilo o delovanju Slovenskega državnega holdinga, na mizah poslancev članov Komisije za nadzor javnih financ pa se bo znašlo Revizijsko poročilo Učinkovitost uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami. Zadnji teden januarja pa bo nato na sporedu redna plenarna seja državnega zbora.
A leto 2015 prinaša tudi vrsto sprememb in dolgo pričakovanih odločitev. V prvi polovici leta je namreč pričakovati razsodbo mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu glede mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško.
Z gospodarskega področja pa ni veliko spodbudnih novic. Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za leto 2015 napoveduje le 1,75-odstotno gospodarsko rast, kar je slabše od letošnjega leta, ko je bila gospodarska rast 2,5-odstotna. Hkrati se bo morala v letošnjem letu Slovenija spopasti s posledicami velika zadolževanja v preteklih letih. Po podatkih finančnega ministrstva bo Slovenija letos odplačala 2,3 milijarde evrov glavnice in 1 milijardo evrov obresti. Skupno bomo torej povečini tujim posojilodajalcem vrnili astronomskih 3,3 milijarde evrov. Hkrati pa se bomo zadolžili za novih 1,4 milijarde evrov.
Vlada pa bo po napovedih nadaljevala prodajo državne lastnine. Predvideva se, da bodo tekom letošnjega leta končani postopki prodaje Telekoma Slovenije, Nove KBM, Žita, začel pa naj bi že dolgo časa napovedani postopek prodaje slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. Vprašanje pa ostaja, koliko kupnine bo s prodajo omenjenih podjetij uspela iztržiti država.
Država pa si v novem letu največ obeta od davčnih blagajn. S 1. septembrom naj bi država le uvedla t. i. prave davčne blagajne, s čimer bo trgovcem onemogočeno brisanje že izdanih računov. Glede na pozitivne rezultate, ki so jih z uvedbo davčnih blagajn dosegle nekatere evropske države, si tudi Slovenija lahko upravičeno obeta veliko.
