Novice Svet24

Arhiv Svet24

Že od leta 2008 se vsak posamezni predsednik vlade ukvarja z vprašanjem, kje bo dobil denar, da bo zakrpal več sto milijonov evrov veliko vrzel v proračunu.

Dva izmed njih, Janez Janša in Borut Pahor, bi lahko z izpolnitvijo opcije, ki si jo je naša država zagotovila ob prodaji 75-odstotnega deleža SIJ ruskemu podjetju Dilon, proračunu zagotovila dodatnih 47 milijonov evrov.

Ko smo leta 2007 Rusom prodali SIJ, smo si zagotovili tudi opcijo, da jim lahko kadarkoli do leta 2012 prodamo še preostalih 25 odstotkov podjetja. Cena je bila določena vnaprej: 47 milijonov evrov. Kmalu po sklenjenem poslu je svet zajela finančna kriza.

Arhiv Svet24

V proračunu je pričelo primanjkovati denarja, vrednost slovenskih podjetij je začela padati. A ne glede na krizne razmere je opcijska pogodba Sloveniji še vedno garantirala visoko odkupno ceno za preostali delež.

A pristojni, ki bi od Rusov morali zahtevati izpolnilo te pogodbe, niso storili ničesar. Zakaj, ne ve nihče. V omenjenem obdobju je za premoženje države skrbela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Člani uprave Dagmar Komar, Danilo Grašič in Marko Golob naj bi bili zaradi opustitev te pogodbe tudi osumljeni kaznivega dejanja.

O primeru je pred dnevi že pisal Portalplus, na njihovo pisanje in obtožbe, da je za vse skupaj kriv Borut Pahor, pa se je odzval tudi Marko Golob, ki svojo krivdo in krivdo Boruta Pahorja zavrača. Kot trdi, naj bi predlog za prodajo AUKN dal pravočasno. Takole je zapisal v komentarjih na omenjeni spletni strani: »Opcijo za prodajo deleža v SIJ je spomladi, aprila 2012, pustila propasti JANŠEVA vlada!!! Kljub pravočasnemu predlogu ZA prodajo, ki ga je dala AUKN, takrat v zasedbi Dagmar Komar, Danilo Grašič in Marko Golob. Finančni minister Šušteršič, odgovoren za državno premoženje, kolikor mi je znano, javno ni niti s prstom mignil, kaj šele da bi podprl predlog ZA prodajo, ki ga je podala AUKN.«  

Ob tem je Marko Golob navedel še nekaj zanimivih trditev, ki pa nam jih ni uspelo preveriti. Kot je zapisal, naj bi takrat sklenjena opcijska pogodba novim ruskim lastnikom SIJ garantirala izredno nizko ceno električne energije. Plačevali naj bi le 42 evrov za MWh, čeprav naj bi bila takratna tržna vrednost krepko čez 60 evrov za MWh.