Študentska elita brez slabe vesti varčuje in hkrati najema kredite, ki jih bo investirala v mrtvi kapital.
5500 kvadratnih metrov je veliko zemljišče, ki ga je direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Andrej Klasinc v preteklih mesecih kupil v imenu organizacije. Natančne številke so neznane, Klasinc trdi, da so zemljišče v bližini Pivovarne Union pridobili ugodno, delno z menjavo za dve stanovanji, ki sta bili v lasti ŠOU. Nakup je na seji ŠZ zagovarjal kot izjemno poslovno potezo in pojasnil, da jim zainteresirani kupci za zemljišče že zdaj ponujajo 60 % višjo kupnino.
»Vlada študentske enotnosti«, kot se je ob nastopu mandata (zaradi odsotnosti opozicije) poimenovala aktualna študentska oblast, glede Klasinčevega načrta ni imela pripomb. Pooblastili so ga za najem kredita, s katerim bodo na zemljišču postavili novogradnjo – kompleks študentskega kampusa. Klasinc je govoril o »kreditu, manjšem od milijona evrov«, ŠOU v Ljubljani pa bi s kampusom vso svojo ponudbo poenotila na eni lokaciji, tam bi svoje mesto našle pisarne, večnamenski prostor, restavracija, velika čitalnica, menza, lokal z zdravo hitro prehrano, pekarna ter diskontna trgovina s 50 artikli.
Zategovanje pasu pri deljenju treh milijonov sicer po stari navadi občutijo predvsem zavodi ŠOU v Ljubljani, medtem ko se administrativni stroški zaradi novega ministrskega resorja za komuniciranje višajo. Predsednik ŠOU v Ljubljani Rok Likovič se je sicer pohvalil, da so malce le privarčevali pri postavki za nadzorne organe, predvsem na račun tega, da v ŠZ ni opozicijskega poslanskega kluba, ki bi mu sicer pripadal en tožilec. Odsotnost opozicije je očitna, ŠZ je v tem mandatu skrčen na glasovalni aparat, ki praktično soglasno potrjuje predloge predsedstva.
Andrej Klasinc organizacijo plemeniti predvsem pri upravljanju z nepremičninami.
Poraženec tega je neodvisni medij Radio Študent, ki očitno nima simpatij pri nobenem poslanskem klubu. Študentski samodržci ga ne hromijo le s konkretnim finančnim rezom (predvidenih 137 tisočakov predstavlja 24-odstotni upad sredstev glede na lansko leto), ampak skušajo poseči tudi v njegovo avtonomijo. »Kakršenkoli predlog sprememb Akta o ustanovitvi Zavoda RŠ, ki je oblikovan brez sodelovanja sodelavcev oziroma predstavnikov RŠ, lahko razumemo zgolj kot poseg v medijsko avtonomijo najstarejše študentske radijske postaje v Evropi, še posebej pa če se spremembe nanašajo na sestavo Sveta Zavoda RŠ,« pojasnjuje Tomaž Zaniuk, direktor RŠ.
Iz smeri politike, ki stoji za poslanskim klubom Povezani, je to že tretji poskus podvreči RŠ političnemu vplivu. Predlagatelj akta, predsednik omenjenega kluba Matic Markovič, je za Svet24 pojasnil: »Povsem neodvisni medij bi RŠ lahko postal le z izstopom ŠOU v Ljubljani iz ustanoviteljstva zavoda RŠ.«
Markovičev predlog skuša povoziti že sprejete sklepe lastne organizacije o aktu, ki se je štiri leta usklajeval z Univerzo v Ljubljani glede njenega vstopa v soustanoviteljstvo RŠ.
Na sami seji se ni bilo mogoče izogniti tesnobnemu občutku, da interesi, ki stojijo za študentskimi poslanci, varčujejo predvsem pri zavodih, nad katerimi nimajo političnega in kadrovskega vpliva. Pri tem pa investirajo v megalomanski projekt študentskega kampusa, glede katerega je direktor Klasinc priznal, da v proračun ŠOU ne bo prinesel omembe vrednih likvidnih sredstev, saj bodo tako investirana sredstva le mrtev kapital, oplemeniten za prihodnje rodove študentov.
Varčevanje z rezervo
Predsednik ŠOU v Ljubljani Rok Likovič je poudaril, da je vlada RS »študentsko organiziranje kaznovala« z novimi dajatvami na študentsko delo. Zakon o uravnoteženju javnih financ sicer študentskemu organiziranju vrača del dajatev, v primeru da upade obseg dela, opravljenega prek študentske napotnice, pod 80 odstotkov glede na leto 2011. Po Likovičevih besedah se vlada doslej ni izkazala kot zanesljiv partner, predsedstvo se zato ne zanaša na njene obljube in predvidenega priliva ni zajelo v proračun.
