Vrhovno sodišče je še ugotovilo, da zahteve za varstvo zakonitosti soobsojenih - nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec, nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza in pravne osebe Kograd Igem - niso utemeljene, zato jih je zavrnilo, je razvidno iz sodbe vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti presoja morebitne kršitve zakona, pri čemer se omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.
Krašovčeva in Brglez bila sicer obsojena vsak na leto in pol zapora. Brglez mora plačati tudi 800 evrov sodne takse, Kograd Igem 2000 evrov takse, Krašovčeva pa je plačila oproščena.
Kordež je v zaporu na Dobu prestal leto in tri mesece od dosojene zaporne kazni, nato pa je bil konec letošnjega oktobra izpuščen, saj je vrhovno sodišče v obravnavi njegove zahteve za varstvo zakonitosti ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni.
"Uveljavljali smo kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije, saj se nam zdi, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje," je ob Kordeževi izpustitvi iz zapora konec oktobra glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti pojasnil Kordežev zagovornik Janez Hočevar.
