V zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 je vlada prelila dogovor s sindikati javnega sektorja glede omejevanja stroškov dela. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da zakon omogoča podaljšanje že dogovorjenih ukrepov iz letošnjega leta v višini 313 milijonov evrov ter še dodatni prihranek v višini 36 milijonov evrov, ki je rezultat dogovora s sindikati.
Na seznamu varčevalnih ukrepov so znižana plačna lestvica, podaljšanje neusklajevanja osnovnih plač, podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti, znižan regres za letni dopust in podaljšanje omejenega izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Po Koprivnikarjevih besedah pa je pomembno, da z dogovorom uvajajo tudi določene stimulativne elemente, tako ponovno uvajajo napredovanje.
Večina poslanskih skupin je napovedala, da bodo predlog podprli. Poslanka SMC Klavdija Markež je poudarila, da so ukrepi nujni in namenjeni stabilnosti in blaginji države. Dogovor vlade in sindikatov javnega sektorja je označila kot "naš skupni uspeh" ter zavrnila nekatere očitke, da se breme krize nalaga le na pleča gospodarstva, saj javni sektor ves čas kaže pripravljenost za prispevanje h konsolidaciji javnih financ.
Tudi v DeSUS bodo predlog podprli, pri čemer jih veseli, da sta obe pogajalski strani "zmogli toliko modrosti, da sta malo popustili in se srečali na pol poti", kot je dejala Jana Jenko. Pri tem pa poslanka upa, da bo ministrstvo za finance pokazalo več spretnosti in domišljije pri nadaljnjih ukrepih ter predvidelo več ukrepov na prihodkovni strani proračuna.
Da bodo zakon podprli, saj je plod pogajanj med vlado in sindikati, je napovedala tudi poslanka SD Bojana Muršič. Ob tem je opozorila, da nekaj več kot 150.000 javnih uslužbencev servisira dva milijona prebivalcev in da javni sektor potrebujemo vsak dan. Meni sicer, da je treba prevetriti posamezne delovne procese, a nenehno prenašanje bremena krize na javni sektor ne bo pripomoglo k izboljšanju stanja.
Tudi v opozicijski ZaAB so prepričani, da je zakon nujno potreben in je bilo samo vprašanje časa, kdaj ga bo treba sprejeti. Glede nekaterih očitkov, da so v pogajanjih med vlado in sindikati zmagali slednji, pa pravi, da je "ta hip zmagovalec proračun". Ob tem pa vladi očita, da se je morda pogajanj lotila napačno, preostro in s prevelikim upanjem.
Zakon nameravajo podpreti tudi v opozicijski ZL, a le zato, ker nočejo "minirati" socialnega sporazuma s sindikati, je napovedal Luka Mesec. V ZL sicer nasprotujejo "varčevalni ihti" vlade, s katero katero po njegovi oceni grozi nevarnost tretje recesije. "Nehajmo se pretvarjati, da je zategovanje pasov najrevnejšim način, kako naj vlada pride do denarja," je še poudaril Mesec.
V SDS po drugi strani predloga ne nameravajo podpreti, a mu niti ne bodo nasprotovali. Po mnenju Andreja Čuša je namreč vlada v "prijateljskem obračunu" s sindikati izgubila in prehitro pokleknila. Izplen pogajanj je po njegovi oceni skromen, račun pa bo izstavljen državljanom, verjetno predvsem gospodarstvu. Čuš ukrepom očita tudi, da so linearni, zaradi česar bodo najbolj ranljivi še bolj ranljivi.
Podobnega mnenja so tudi v NSi, kjer predloga prav tako ne bodo podprli. Čeprav vlada poskuša dogovor s sindikati prikazati kot dosežek, pa je bilo načrtovano zmanjšanje izdatkov mnogo ambicioznejše, je opozoril Jernej Vrtovec in dodal, da gre za nerazumljivo popuščanje sindikatom. V preteklih letih je namreč gospodarstvo mnogo bolj varčevalo, javni sektor pa se je še bolj razbohotil, je prepričan.
Poslanci bodo o predlogu zakona glasovali še danes.
