Pred slabim tednom dni je vlada in večina sindikatov javnega sektorja le podpisala nov sporazum o varčevalnih ukrepih pri plačah v javnem sektorju. Sporazum, ki večinoma podaljšuje večinoma že veljavne ukrepe v leto 2015, bo sprejet predvidoma ta teden, v veljavo pa bo stopil z novim letom.
Minister Koprivnikar je bil pretekli teden z doseženim zadovoljen. »Kljub temu da so bila pogajanja zapletena, dolga in težka, predvsem zato, ker se ponavljajo; obe strani, tako vladna kot sindikalna, sta pokazali, da razumeta ekonomske razmere, po drugi strani pa je tudi dovolj razumevanja za drugo stran, zato je na obeh straneh prišlo do popuščanj in zato je bil dogovor možen,« je po podpisu sporazuma dejal minister.
A sporazuma ni podpisalo kar 9 od 38 sindikatov javnega sektorja. Med njimi so štirje sindikati s področja zdravstvene dejavnosti: sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, sindikata zobozdravnikov Dens, sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um in sindikata delavcev v zdravstveni negi. Vsi izpostavljajo potrebo po izboljšanju položaja zdravnika oziroma medicinskih sester.
A ne glede na to, da bo paket varčevanj po predvidevanjih sprejet, so pred vlado že novi problemi. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je tako nedavno dejal, da do marca pričakujejo aneks h kolektivni pogodbi, ki vključuje spremembe določbe o dopustih ter standarde in normative za zdravnike. V nasprotnem primeru bodo zaostrili sindikalno dejavnost, pri čemer ne izključujejo niti možnosti opozorilne stavke. Plače zdravnikov so že sicer med najvišjimi v javnem sektorju. Po podatkih Ajpesa je bila septembra najvišja bruto plača v Splošni bolnišnici Ptuj kar 10.555 evrov.
Po drugi strani v sindikatu Praktik.um opozarjajo zlasti na kadrovsko podhranjenost zdravnikov, v sindikatu delavcev v zdravstveni negi pa na neuresničeno zavezo o kadrovskih standardih in normativih v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi. Ravno nizke plače medicinskih sester (povprečna mesečna plača medicinske sestre z vsemi dodatki namreč znaša približno 1000 evrov) in delavcev v zdravstvu so pred tedni v javnosti dvignile veliko prahu.
Dogovora z vlado pa poleg sindikatov s področja zdravstva niso podpisali tudi Sindikat vojakov Slovenije, Sindikat slovenskih diplomatov, Sindikat kapitanije, Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije (Sindir) ter Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost.
Vodstvo vojaškega sindikata (na začetku letošnjega leta je bila povprečna plača pripadnika Slovenske vojske 814 evrov) izpostavlja predvsem nepošten plačni sistem, ki določa plače pripadnikov Slovenske vojske brez možnosti vplivanja nanje. Poleg tega se je dogovor o varčevalnih ukrepih usklajeval pod neustavnimi pogoji. V sindikatu tako napovedujejo ustavno presojo zakona o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto. Če bi ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, bi bila to nova črna pika za Cerarjevo vlado, ki ima že tako ali tako že vse od začetka mandata veliko problemov, izpostavljajo poznavalci.
Sicer naj bi zakon, ki bo predvidoma jutri na poslanskih klopeh, poleg 313 milijonov evrov prihrankov, ki jih prinaša prenos že veljavnih varčevalnih ukrepov, zagotovil še dodaten prihranek v višini nekaj manj kot 36 milijonov evrov, kar pa je veliko manj od sprva načrtovanih 158 milijonov evrov. Kako bo vlada nastalo luknjo pokrila, pa še ostaja vprašanje.
