Konzorcij delničarjev Žita, ki ga sestavljajo Modra zavarovalnica, Slovenski državni holding, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenica in NLB Skladi, se je odločil v paketu prodati svoje delnice, ki predstavljajo nekaj več kot 51 odstotkov podjetja. Prvi krog zbiranja ponudb se je zaključil 31. oktobra in na naslov prehrambnega podjetja je prispelo sedem ponudb: poleg treh finančnih investitorjev naj bi bili to še hrvaški Franck, Podravka, Agrofert Group v lasti drugega najbogatejšega Čeha Andreja Babiša in metliški Don Don Aleša Mozetiča.
A na presenečenje nekaterih se je uprava Žita sredi lastne prodaje odločila potegovati za nakup Pekarne Grosuplje. Drugi krog prodaje Žita naj bi celo podaljšali za 14 dni, zato da bi posel z Agrokorjem lahko izpeljali nemoteno. Toda ali je to neodgovorno do potencialnih kupcev? Za koliko bi se zaradi nakupa konkurenčne pekarne spremenila vrednost Žita? Kaj to pomeni za proces prodaje? Je možno, da bi to odgnalo kupce in znižalo ceno podjetja?
Največji skeptiki namreč menijo, da je možno, da se je uprava v tako avanturo spustila samo zaradi tega, da bi preprečila prodajo in nato poskušala po znižani ceni izpeljati menedžerski prevzem in se polastiti podjetja. Dejstvo sicer je, da so člani uprave lastniki petih odstotkov delnic. Predsednik uprave Janez Bojc ima, osebno ali prek podjetja Jacobo, v lasti 2,47 odstotka delnic in je od lanskega leta pa do danes svoj delež skoraj podvojil. A to ni nič nenavadnega. Žito v zadnjem obdobju posluje dobro, zaradi neizbežne prodaje vrednost delnic strmo raste in se je v enem letu zvišala za kar 80 odstotkov.
Strokovnjaki tudi pravijo, da je malo verjetno, da bi nakup Pekarne Grosuplje preprečil prodajo Žita. Predstavnik ene izmed borznoposredniških hiš, ki je močno vpeta v dogajanje okoli prodaje slovenskih podjetij, nam je pojasnil, da so tovrstna navzkrižna dejanja nekaj povsem običajnega na razvitih borznih trgih. Res je, da je trenutno zaradi zaupnosti poslovnih podatkov Pekarne Grosuplje za potencialne kupce Žita težko oceniti, kaj bi tak posel pomenil, a že v kratkem naj bi tudi Pekarna Grosuplje pripravila informacijski paket, v katerem bo dovolj informacij, na podlagi katerih bodo potencialni prevzemniki Žita lahko pripravili svoje ponudbe.
Kot je še opozoril naš sogovornik, bo Žito tudi po odzivih vlagateljev laže ocenilo, ali se jim posel s pekarno izplača ali ne. V vsakem primeru združevanje pekarn ne bi smelo znižati cene. Ta bi morala ostati nevtralna ali pa se celo zvišati, saj bi Žito na tak način znatno zvišalo svoj tržni delež.
Po neuradnih informacijah naj bi bile trenutne ponudbe za Žito okoli njegove borzne vrednosti, ki je včeraj znašala skoraj 44 milijonov evrov, medtem ko knjigovodska vrednost podjetja, glede na podatke iz medletnega poročila, znaša skoraj 80 milijonov evrov.
Zanimivo bo videti, kako bo potekala časovna dinamika obeh poslov, saj so pri Žitu že začeli z drugim krogom zbiranja zavezujočih ponudb, ki bo trajal predvidoma do srede februarja, medtem ko Agrokor postopek za prodajo Pekarne Grosuplje šele začenja. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je le malo verjetno, da bi se kaj resnega lahko zgodilo januarja, saj do takrat še ne bodo znani revidirani poslovni rezultati družb.
