Podjetje Alukomen iz Komna je le eno izmed podjetij, ki se je znašlo v težkih likvidnostnih težavah, potem ko je nasedel gradbeni projekt Dunajski kristali podjetja Mabra. V popolnoma nove poslovne stavbe na Dunajski cesti v Ljubljani bi se morala seliti Inštitut za varovanje zdravja in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.
A se je ministrstvo za zdravje odločilo pogodbo prekiniti in se je iz posla umaknilo. Novih interesentov za poslovne prostore investitor ni uspel poiskati, saj jih je odgnal začetek krize. A dela so bila izvedena in podizvajalci Almont, Alukomen, Kovinotehna MKI, Marmor Hotavlje, Elimont ter Sauter Automatika že pet let čakajo na plačilo za 13,4 milijona evrov računov.
Alukomen je tako zaradi odstopa države od pogodbe ostal kar brez 2,6 milijona evrov in se znašel v hudih likvidnostnih težavah. Skupaj s preostalimi podizvajalci so ustanovili podjetje D-Kristali, katerega izključni namen je bil izterjava dolgovanega denarja. A kljub pogajanjem z ministrstvom za zdravje ter pogovorom z ministri in preteklimi predsedniki vlad so ostali brez rešitve.
Zaradi propadlega gradbenega podjetja na sodišču trenutno potekajo trije postopki, a pravdanja očitno še dolgo ne bo konec. Kot pravijo na ministrstvu za zdravje: »Gre za kompleksno in obsežno zadevo.« Medtem podjetje, ki je s svojo dejavnostjo močno odvisno od razpoloženja v gradbeni industriji, tone vedno globlje in globlje.
Kot so sporočili iz Fursa, je Alukomen holding davčni dolžnik že vse od leta 2012. Družbi je na pomoč priskočila tudi država, saj so prejeli 500.000 evrov subvencije za prestrukturiranje ter poleg tega še poroštvo za milijon evrov kredita. V podjetju so se odločili tudi za odprodajo nekaterih programov in prodajo nepotrebnih nepremičnin, a vse skupaj ni bilo dovolj. Dolgovi podjetja so rasli, plače zaposlenim zamujale, na koncu so ostali neplačani tudi prispevki in davčne obveznosti.
In tako je Furs zasegel stroje, nujno potrebne za potek proizvodnje, za katere je Alukomen plačal 800.000 evrov in jih prodal na dražbi za 146.000 evrov. Vse za zaščito delavcev. Kot so v obvestilu za javnost zapisali predstavniki Fursa: »Skrajni ukrep je bil potreben zaradi zaščite pravic delavcev in javnega interesa, izvedel pa se je šele po tem, ko so bile izčrpane vse druge zakonske možnosti.«
Delavci, ki lahko le upajo, da jim bo uspelo usposobiti staro proizvodno linijo in tako obdržati podjetje pri življenju ter se izogniti pristanku na zavodu za zaposlovanje, so jim gotovo neizmerno hvaležni. Pojasnilo Fursa je komentiral tudi direktor Alukomen holdinga Branko Terčon:»Davčna uprava se drži zakonov, ki so taki, kot so. Morajo se jih držati. Mi pa smo kriminalci, ki smo naredili posel, za katerega nismo dobili plačila v vrednosti 2,6 milijona evrov. Država vleče to rešitev že toliko časa, da so šli vmes podizvajalci tudi že v stečaj.«
Terčon se je s pismom obrnil tudi na sedanjega predsednika vlade Mira Cerarja, ki naj bi ministrstvo za zdravje že zaprosil za pojasnila. Novo vodstvo ministrstva naj bi se včeraj tudi že sestalo na to temo, kaj so sklenili, pa še ni znano.
Medtem Branko Terčon kljub težavam in dejstvu, da imajo vsi v podjetju že od leta 2012 zgolj minimalne plače, ne obupuje:»V podjetju nas je zaposlenih 30, odpuščali ne bomo, odločili smo se, da se bomo borili skupaj. In verjamemo, da nam bo uspelo, saj se res borimo za to.«
