Kako je gospodarska kriza ostro pokazala zobe in pahnila v revščino številne Slovence, še kako dobro vedo pri Slovenski karitas. Njihove številke na področju programov pomoči jemljejo dih.
Leta 2008 so s paketi s hrano in plačili položnic pomagali 93.226 ljudem. Nasproti prihajajo tudi otrokom. Tako so pred šestimi leti s šolskimi potrebščinami pomagali približno 6500 otrokom. In kaj pravijo številke za lani? Lani so pomagali še večjemu številu pomoči potrebnim, 125.502, razdelili so prek tri tisoč ton hrane in omogočili 12.466 otrokom šolske potrebščine.
»Srce Slovenske karitas« – generalni tajnik Imre Jerebic z grenkobo v glasu opozarja na tako imenovane nove obraze revščine in jih primerja s starimi. Če je bil nekoč v družini en brezposeln, se zdaj na žalost v marsikateri družini zgodi, da oba starša čez noč ostaneta brez službe. V zadnjih letih ni v porastu samo brezposelnost, ampak gredo z roko v roki še alkoholizem, nasilje, duševne stiske in osamljenost. Na drugi strani, če so odrasli zaposleni, so vse bolj preobremenjeni s službenimi obveznostmi, zaradi česar izgorevajo. Ker so v ta krog pogosto vključeni otroci, so zaradi stresnih služb staršev velikokrat prepuščeni sami sebi.
Zakonca Anita in Miha iz Primorske sta le en primer družine, ki na svoji koži občuti drastične posledice gospodarske krize. Anita opisuje, da sta oba z možem delala v istem podjetju, dokler leta 2011 ni šlo v stečaj. »Prva leta po izgubi službe je bilo laže, ker se je dalo še kje dobiti delo, saj ni bilo zakona o delu na črno. Zdaj se iz meseca v mesec zelo težko prebijamo. Trenutno so edini prihodki v naši družini otroški dokladi za najine tri otroke, kar znaša 400 evrov,« pravi Anita, ki si srčno želi, da bi vsaj eden izmed njiju čim prej dobil zaposlitev.
Jerebic, ki že trideset let spremlja dogajanja na socialnem področju v Sloveniji, poudari, da je kriza najbolj prizadela predvsem družine, kjer sta starša ostala brez dela, samske ljudi in matere samohranilke. Kot nov pojav revščine, ki ga prej nismo poznali, izpostavi ljudi, ki kljub zaposlitvi ne zaslužijo toliko, da bi preživeli, in so prisiljeni prositi za paket hrane, oblačila, obutev, plačilo položnic. Sogovornik doda, da Karitas pomaga vsem potrebnim pomoči ne glede na veroizpoved, čeprav je cerkvena organizacija. »Včasih izvem za pripombe, da je nekdo pri nas in še pri Rdečem križu prejel pomoč – in le kako si to drzne. Takim ljudem, ki izjavijo take pripombe, odgovarjam, da uporabnik pomoči s tem ne bo obogatel. Paket, ki ga prejme, je vreden okoli 40 evrov.«
Razlika med nekdanjimi in današnjimi uporabniki pomoči je tudi v tem, da se danes ne zadovoljijo le z razdeljenim paketom, temveč potrebujejo še poslušalca, ki razume njihovo globoko stisko. Ker so te stiske nemalokrat povezane s pravnimi vprašanji, pri Slovenski karitas nudijo tudi pravno pomoč. Na vprašanje, ali se nam kmalu obetajo boljši časi, Jerebic odkimava. »Glede na odločitve zadnjih vlad menim, da se bodo ljudje še teže prebili čez mesec. Menim, da je premalo poudarka na zagonu malega gospodarstva in socialnem podjetništvu.«
