Po poškodbi vodnega objekta so se o popravilu posvetovali s strokovnjakom in na njegovo priporočilo poškodovani rob ribnika zdaj utrjujejo z jelševimi piloti in zemljo. V zadnjih dneh so morali dela prekiniti zaradi preveč razmočenih tal. Za to, da ribnik vrnejo v stanje pred neurjem, bi po ocenah potrebovali 19.000 evrov, ribiči pa nameravajo svoje priljubljeno jezerce popraviti z manj denarja, saj, kot že velikokrat, delajo sami in brezplačno. Kakorkoli, sanacijo plačuje ribiška družina, katere člani na tihem še upajo na kakšno dodatno zunanjo denarno pomoč.
Ribnik je deževje poškodovalo, ker je bil premajhen za vso vodo, ki se je tokrat v zelo kratkem času stekla vanj. Voda je sprva tekla po varnostnih prelivih, a se je pozneje razlila čez rob in tako odnesla s seboj zgornji del jezu na dolžini približno 50 metrov. Ribiči, ki so med deževjem spremljali stanje nasipa, so potem s pomočjo civilne zaščite in gasilcev več okoliških prostovoljnih društev nemudoma izčrpali iz ribnika toliko vode, da so jo spravili do približno sprejemljive gladine.
»Ribiško-gojitveni načrt daje poseben poudarek ohranjanju ribjega življa v vodotokih Slovenije. Imamo koncesijsko pogodbo za trideset let. Ugotavljamo, da nekatere ribje vrste izginjajo. Na našem območju je tako z navadnim ostrižem. Nekatere vrste rib, ki usihajo, lahko kupimo in jih vložimo v reko. Pri nas zadnjih deset let načrtno vlagamo ščuko. V potoke vlagamo potočno postrv, ki je avtohtona,« je ob 60. obletnici družine povedal Robert Hočevar.
Poškodovani ribnik je samo ena izmed posledic septembrskega neurja
Narasle vode in tudi udori zemlje v več potokov so zdesetkali avtohtone potočne postrvi, ki so jih kostanjeviški ribiči v te vode vložili v zadnjih nekaj letih. Posebna težava je nastala v Studeni. »V ta potok je iz ribnika na tem območju narasla voda potegnila tujerodne ribe. Gre za arktične zlatovčice. Te ribe ne spadajo na to območje – v to vodo. Količina teh rib je bila velika. Neuradno jih je bilo šest do osem ton. Tudi če je bila desetina tega, jih je preveč. Nekaj teh tujerodnih rib smo zdaj že odstranili iz potoka,« pojasnjuje tajnik Hočevar.
Narava je z visokimi vodami in mešanjem rib po potokih posegla prav tja, kjer so kostanjeviški ribiči verjetno najbolj zavzeto delali zadnjih nekaj let, tj. v načrtno gojenje rib. Ribiška družina Kostanjevica na Krki je septembra lani praznovala 60. obletnico in ob tem slovesno odprla svoj prenovljeni dom ob omenjenem ribniku Slinovce. Ob jubileju sta nam predsednik Jože Zagorc in tajnik Robert Hočevar povedala, da je pred časom družina dobila svoj ribiški okoliš in podpisala koncesijsko pogodbo za 30 let, s čimer se je zavezala, da bo naredila in izvajala ribiško-gojitveni načrt. Kar je izjemnega pomena.
Za koliko časa bo zaleglo popravilo ribnika in koliko časa po očiščenju potokov bodo v vodi plavale samo avtohtone vrste rib, ne upa napovedati nihče. »Res je, vremenske razmere so se spremenile. Tu je kras in ta je nepredvidljiv, kar zadeva vode. Kaj se je zgodilo s potokom Sušica nad Črnečo vasjo na Gorjancih? Domačini so nas poklicali, da je potok izginil. Ogledali smo si ga in ugotovili, da je voda res poniknila. Pozneje je potok spet začel teči,« pravi tajnik kostanjeviške ribiške družine Robert Hočevar.
