Res je, da je Koroška daleč od Ljubljane, za mnoge celo predaleč, kar so v preteklosti pokazali z njenim nepoznavanjem in izjavami, ki so več kot očitno pokazale, da tam njihova noga ni naredila niti koraka. Sicer pa storjen korak ali ne, za Korošce, od države pozabljeno rajo, ni več opravičila, ko beseda nanese na tretjo razvojno os. Za že tako oskrunjeno gospodarstvo na tem območju luknjasta in ozka cesta, ki vodi do tja, ne prinese nobene koristi.
Zato ni čudnega, da Korošci brez opravičila zahtevajo svoj kos pogače. Infrastrukturni minister Peter Gašperšič se je prav zaradi tega pretekli konec tedna mudil na okrogli mizi v Dravogradu. Čudoviti dvorec Bukovje v osrčju narave je sicer bil prijeten kraj za takšno srečanje, a v pravem nasprotju s stanjem koroških cest. Slaba prometna povezava je eden glavnih razlogov, zakaj ta regija stagnira, zakaj se podjetja selijo od tam in zaradi česar Koroško iz leta v leto zapušča vse več mladih.
A vse to žal Gašperšiča v preteklosti ni prepričalo, da bi Korošcem skušal pomagati. Še več, v svoji predstavitvi matičnemu odboru si je dovolil celo izjavo, da je projekt tretje razvojne osi neizvedljiv. A na tem mestu ne smemo s prstom kazati le na zdajšnjega ministra, ki se je zadeve lotil na sicer nezaslišan način, temveč na vse dozdajšnje infrastrukturne in prometne ministre – Radovana Žerjava, Patrika Vlačiča, Zvonka Černača in Sama Omerzela –, ki so storili bore malo, da bi izgradnjo avtoceste do Koroške in s tem razvoj te regije pospešili.
In čeprav trenutno vlada situacija, ko se podjetja in posledično mladi izobraženi kadri selijo iz Koroške, je minister v eni izmed svojih izjav postavil celo naslednjo tezo: »Obstaja celo verjetnost, da se bo zaradi boljše cestne povezave zgodil odliv prebivalstva iz teh krajev in dejavnosti ...« V svetu sicer ne poznamo primera, ko bi se ljudje zaradi boljše prometne povezave odseljevali iz nekega območja. Zaslediti je le obratno verzijo, zato gre ministru na tem mestu čestitati za pogled na situacijo, ki je skregan z vsakršno logiko. Ob tem spomnimo še na en primer gospodarstvu škodljivega razmišljanja ministra Gašperšiča.
To je razmišljanje o drugem tiru železnice Divača–Koper. Tudi za slednjega je bil še pred začetkom svojega mandata prepričan, da je ta nepotreben. A ostanimo pri Koroški. Tamkajšnji prebivalci so takoj stopili v akcijo in v kratkem času zbrali prek šest tisoč podpisov pod zahtevo za začetek gradnje avtoceste. In morda je prav zaradi tega zdaj minister nekoliko omilil besede.
Dejal je, da si bo prizadeval, da se v njegovem mandatu vsaj približajo izgradnji. Karkoli že to pomeni, pa ni zadovoljilo razočaranih Korošcev, ki so prepričani, da – kot je dejal predsednik slovenjgraške območne obrtne zbornice Ivan Meh – država potrebuje trdo roko. Meh pa je ob nadaljnjem neukrepanju in zavlačevanju obljubil tudi državljansko nepokorščino in zapore cest v Ljubljani.
Je pa hitra cesta do Koroške povzročila nekaj nemira tudi v koalicijskih vrstah. Zelo oster do ravnanja Gašperšiča je bil desna roka kmetijskega ministra Dejana Židana, vidni član stranke SD Jani Prednik. V izjavi na enem od družbenih omrežij je ogorčen zapisal: »A ta doktor je še vedno minister? Seveda je, saj je Cerar nesposoben poiskat trenutno enega manjkajočega ministra, kaj šele dva!« Ta izjava pa ni samo graja Gašperšiču, temveč tudi pokazatelj, da koalicijskim partnerjem počasi prekipeva ob počasnosti, nestrokovnosti in nerodnosti Cerarjevih ministrskih kadrov.
