Fotografije in dokumentarec, posnet v prostorih piranskega studia Vibe in prikazan v sklopu razstave Nasvidenje, Piran, nas spomnijo na zlate čase filmskega ustvarjanja. V filmografijo se je zapisalo več kot 50 filmov oziroma prizorov, ki so bili posneti v Piranu. Na Fornačah in Tartinijevem trgu so se sprehajale največje filmske zvezde. Zato je še toliko bolj nenavadno, da so prostori danes pozabljeni. Pa ne od vseh, le od tistih, ki bi jih lahko rešili in jim z obnovo vrnili sijaj.
Kustosinja razstave Kristina Ravnikar je vsaj za trenutek naše misli ponesla nazaj, v zapuščeno stavbo s pogledom na morje. »Prostori so čudoviti, sicer prašni in polni pajčevine. V večini prostorov je še vedno čutiti filmsko produkcijo, v sobah se srečuješ s kostumi, scenografijo, rekviziti in starejšo filmsko opremo,« je spomine strnila Kristina. Skupaj z ostalimi avtorji razstave (Primož Lukežič, Lev Predan Kowarski in Kaja Brezočnik) so se s pomočjo Obalnih galerij Piran odpravili v notranje prostore in pripravili fotografije za razstavo. Ravnikarjeva je prepričana, da bi morali objekt zaščititi kot spomenik kulturne dediščine, in je nad osamljeno podobo razočarana: »Nenavadno, da stavba na takšni lokaciji sploh propada. Gre za dragocen prostor, s krasnim atrijem le korak stran od morja. Skrbi me, kakšna usoda ga čaka ob morebitni prodaji, in upam, da se ne bo pretvoril v še en 'moderno' pastelni hotel.«
Da bi moralo tam nastati kaj pomembnega, potrjuje tudi Majda Širca ena od naših vidnejših poznavalk filma: »Prostori so dragoceni. Z investicijskimi sredstvi bi lahko tam uredili kakšne dejavnosti v javnem interesu ali pa morda muzej.« Širceva občini in državi predlaga rešitev: »Najboljši kompromis je, da bi se s pomočjo Evrope dogovorili, kaj bi želeli imeti v stavbi. Obala ne bi smela imet dileme, kaj s temi prostori narediti.«
Občina ne razmišlja o odkupu prostorov, kar je potrdila Janja Pavšič, direktorica Občinske uprave: »Želimo si, da bi lastniki prostore obnovili in v njih razvili dejavnosti, ki so ekonomsko upravičene in prispevajo k dvigu kakovosti življenja v Piranu.« Obžaluje vsak primer, ko lastniki nepremičnin niso sposobni zagotoviti ustreznega vzdrževanja ali obnove, in dodaja: »Občina je na pobudo lastnikov vedno pripravljena izdelati in sprejeti prostorski akt, ki bi na obravnavanih lokacijah omogočil izvajanje bolj donosnih dejavnosti. Seveda pa mora biti vsak akt usklajen z razvojno strategijo turistične in zelene občine Piran.«
Valerija Bižič, poslovna sekretarka Filmskega studia Viba Film Ljubljana, nam je povedala, da je bilo neuspelih poskusov, da bi prostorom našli novo namembnost, kar nekaj. »Zaradi javnega finančnega stanja se v zadnjih letih vlaganja v javno kulturno infrastrukturo krčijo. Za nekdanji filmski studio namenjamo zgolj sredstva za varovanje in zakonske obveznosti,« je opisala Bižičeva. Viba je piranski studio upravljala po letu 1975: »To je bilo obdobje mednarodnih koprodukcij, ki so dale poglavitni pečat prizoriščem v Piranu, že v zatonu. Ne glede na kritično vrednotenje posnetih filmov ostaja dejstvo, da je filmska produkcija na Obali omogočala izobraževanje, izpopolnjevanje in preživetje številnih slovenskih filmskih delavcev.« Čas in dobra volja odgovornih bosta določila usodo studia. Le upamo pa lahko, da ne bo zadnji, pred petimi leti deloma posnet film na Fornačah ostal le spomin.
