Kot smo že pisali, je poslanko Janševe SDS Evo Irgl zmotila izjava predsednika DZ Milana Brgleza, da so povojni poboji zgolj posledica upoštevanja naravnega prava. Samo zaradi tega stavka so poslanci včeraj porabili kar nekaj ur, rezultat razprave pa nam ne bo prinesel kaj omembe vrednega. Poslanska skupina SDS je po Brglezovem mnenju vešča nekaterih postopkov, ki so mu bili do zdaj tuji, med drugim tudi pripisovanja stališč in dejstev, ki nimajo nič z realnostjo, in bi jih najlažje označil z besedo laž. To je, kot pravi Brglez, politična kultura »poslancev SDS, njihovih stricev, tet, botrov, satelitov«. Namesto da bi se te prakse odpravljale in bi SDS rekla bobu bob, se pogledala v ogledalo in videla, kaj dela narobe, morda celo priznala svoje napake, pa vodi politično kulturo natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta. Brglez pravi, da to ni njegov način delovanja, ga ne legitimira in ga v celoti zavrača. Se pa Brglez zaveda, da ima SDS pravico do svojih pogledov, takšno pravico pa ima tudi sam.
Brglez je predlog za njegovo razrešitev označil za lepljenko, ki sicer ustreza formalnim, ne pa tudi likovnim zahtevam. »Vsakdo, ki se je kdaj srečal z umetnostjo, ve, da lepljenke narediš tako, da iz več starih zadev narediš eno novo celoto. V poslanski skupini SDS žal temu niso bili kos,« meni Brglez.
Podpisi na zalogo?
Pozornost predsednika DZ je pritegnil še z belilom izbrisani podpis Janeza Janše na zadnji strani zahteve. »Janez Janša je bil tako ne po odločitvi državnega zbora, ampak po odločitvi lastne poslanske skupine izbrisan,« je dejal.
Kaj to pomeni, si preberite v današnji tiskani izdaji časopisa Svet24!
