»Zavedam se, da je prvi pogoj za dobro univerzo kakovosten študijski program in zadovoljni študenti. K temu moramo stremeti vsak dan. Če bomo vztrajali na tej poti, bo univerza tudi prišla, menim pa, da imamo največ možnosti za njeno ustanovitev, če jo umestimo med regijske projekte,« meni Macedoni.
»Sistem se na krizo lahko učinkovito odzove le s strukturnimi spremembami. V Sloveniji bi se lahko v tem smislu odločili za razdelitev na razvojne regije, pogoj za ustanovitev regije pa bi bila univerza. A to je odločitev, ki jo mora sprejeti država,« dodaja dekan fakultete za organizacijske študije (FOŠ) Boris Bukovec.
A o kakšni regionalizaciji na državni ravni trenutno ni ne duha ne sluha, enako pa velja za ustanavljanje četrte javne univerze. Kot je jasno povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo Mirko Stopar, sredstev za kaj takega v državnem proračunu za naslednje leto ni, trend pa tako ali tako kaže na zmanjševanje izdatkov na tem področju.
Janez Povh s fakultete za informacijske študije (FIŠ) je gosta iz Ljubljane vprašal, ali so o novomeški univerzi razmišljali pri pripravi operativnega programa za obdobje do leta 2020, pa je dobil odgovor, da evropska strukturna sredstva za področje visokega šolstva predvidevajo le 30 milijonov evrov, za znanost pa nekaj sto milijonov, »a to ni denar, ki bi ga lahko namenili za gradnjo kampusa«.
Povh s tem odgovorom ni bil najbolj zadovoljen, saj meni, da bi lahko denar, ki je na voljo, preusmerili tudi v novo univerzo, na kar je Stopar stoično odgovoril, da taka odločitev na državni ravni pač ni bila sprejeta, da pa je mogoče razpravo o novomeški univerzi znova odpreti ob načrtovani spremembi zakona o visokem šolstvu. »Takrat ne bo prepovedanih tem.«
Čeprav se je razprava v glavnem vrtela okoli ustanovitve javne državne univerze, so se nekateri dotaknili tudi možnosti zasebne univerze. »Če bodo zasebne šole, imamo jih kar veliko, boljše, naj bodo zasebna univerza. A ne z javnimi sredstvi,« svari Robert Vodopivec s FOŠ. »Poglejte samo primer Nove Gorice. Bolj so podobni nepremičninski agenciji kot visokošolski ustanovi.«
Tomaž Slak iz Društva arhitektov Dolenjske je zbranim predstavil tudi prostorske možnosti umeščanja novomeške univerze. Najbolj dodelana je ideja kampusa v Drgančevju, ki je že zasnovan, prostor zanj pa je rezerviran, a je po drugi strani ta vsaj nekaj deset milijonov evrov vredni projekt tudi najtežje izvedljiv. Kot druga možnost se ponuja Podbreznik in FIŠ je pred kratkim prejel odločbo o evropskem (so)financiranju selitve fakultete na ta konec mesta. A ta lokacija ni najprimernejša, saj ne omogoča peš dostopa, na FIŠ-u pa se bojijo, da bi taka začasna rešitev lahko postala trajna.
Tretja možnost je razpršena univerza v mestnem jedru. Samo na Glavnem trgu in Rozmanovi ulici je več nezasedenih hiš s po 1000 in več kvadratnimi metri, tu pa je še bodoči objekt na Novem trgu 6.
Jasmina Starc, dekanica visoke šole za upravljanje in poslovanje, pa je poudarila, da bi morali pri razpravi o univerzi narediti korak nazaj. »Poglejmo akreditacijska merila in povejmo Novemu mestu, kaj Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu zahteva za ustanovitev univerze. Ko bomo videli, kaj imamo in česa ne, in da ti pogoji niso enostavni, se bomo lahko pogovarjali, kaj še moramo narediti. To je dolga, zapletena in zahtevna pot, ki se začne že pri prostorih vsake posamezne fakultete, knjižnici, knjižnih enotah ...«
