Kot so danes sporočili iz združenja svetov delavcev, je mogoče cilje privatizacije - ki naj bi bili ureditev higiene na področju odnosov med politiko in gospodarstvom, klientelizma, korupcije in podobnih negativnih pojavov - doseči tudi prek delavskega zadružništva in drugih oblik notranjega lastništva zaposlenih.
To je v svetu sicer že močno razširjeno in je - predvsem zaradi vpliva na motivacijo delavcev in ne strogo profitno usmerjenost - prepoznano kot "perspektivno zelo konkurenčna, zanesljivo pa najbolj trajnostna oblika sodobnega podjetništva."
Cilje privatizacije - ki naj bi bili ureditev higiene na področju odnosov med politiko in gospodarstvom, klientelizma, korupcije in podobnih negativnih pojavov - je mogoče doseči tudi prek delavskega zadružništva, opozarjajo v združenja svetov delavcev.
Prenosi na delavske zadruge bi lahko bili tudi alternativni model privatizacije, so prepričani.
Podjetja v 100-odstotni lasti države bi se lahko preoblikovala v zadruge, pri čemer bi država k vstopu povabila vse zaposlene in, odvisno od panoge, tudi potrošnike ali druge deležnike, in sicer za "zmerno visoke in realno vsem zaposlenim dostopne" finančne vložke.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Dobiček zadruge bi se delil na del, ki pripada državi in bi ji omogočil donos, primerljiv s prejšnjo obliko, ter na del, ki bi pripadal delavcem. Ta udeležba bi bila eden glavnih virov financiranja postopnega odkupa.
Podjetja v 100-odstotni lasti države bi se lahko preoblikovala v zadruge, dobiček pa bi se delil na delavski in državni.
V podjetjih, kjer je država delni (večinski ali manjšinski) lastnik, pa bi prenos na delavsko zadrugo izvedli v več korakih. Najprej bi delavci ustanovili zadrugo, v katero bi svoj delež vložila tudi država. Nato bi zadružniki ta delež postopoma odkupovali (kot v omenjenem primeru za 100-odstotno državne družbe) in potencialno k vstopu povabila tudi druge deležnike.
Če bi delavska zadruga presegala kontrolni ali večinski delež, bi ostale lastnike povabili k preoblikovanju podjetja v zadrugo. Če se za to ne bi odločili, pa bi se tej delavski zadrugi zakonsko priznala predkupna pravica za deleže ostalih družbenikov.
Predlagatelji opozarjajo, da bi bila pri uvajanju teh sprememb potrebna podpora države - med drugim glede promocije, zakonskih sprememb, pridobitve ugodnih posojil.
Vladi predlagajo, da možnosti sodelovanja delavcev vključi v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja.
