Kot so danes sporočili iz združenja svetov delavcev, je mogoče cilje privatizacije - ki naj bi bili ureditev higiene na področju odnosov med politiko in gospodarstvom, klientelizma, korupcije in podobnih negativnih pojavov - doseči tudi prek delavskega zadružništva in drugih oblik notranjega lastništva zaposlenih.
To je v svetu sicer že močno razširjeno in je - predvsem zaradi vpliva na motivacijo delavcev in ne strogo profitno usmerjenost - prepoznano kot "perspektivno zelo konkurenčna, zanesljivo pa najbolj trajnostna oblika sodobnega podjetništva."
Cilje privatizacije - ki naj bi bili ureditev higiene na področju odnosov med politiko in gospodarstvom, klientelizma, korupcije in podobnih negativnih pojavov - je mogoče doseči tudi prek delavskega zadružništva, opozarjajo v združenja svetov delavcev.
Prenosi na delavske zadruge bi lahko bili tudi alternativni model privatizacije, so prepričani.
Podjetja v 100-odstotni lasti države bi se lahko preoblikovala v zadruge, pri čemer bi država k vstopu povabila vse zaposlene in, odvisno od panoge, tudi potrošnike ali druge deležnike, in sicer za "zmerno visoke in realno vsem zaposlenim dostopne" finančne vložke.
Dobiček zadruge bi se delil na del, ki pripada državi in bi ji omogočil donos, primerljiv s prejšnjo obliko, ter na del, ki bi pripadal delavcem. Ta udeležba bi bila eden glavnih virov financiranja postopnega odkupa.
Podjetja v 100-odstotni lasti države bi se lahko preoblikovala v zadruge, dobiček pa bi se delil na delavski in državni.
V podjetjih, kjer je država delni (večinski ali manjšinski) lastnik, pa bi prenos na delavsko zadrugo izvedli v več korakih. Najprej bi delavci ustanovili zadrugo, v katero bi svoj delež vložila tudi država. Nato bi zadružniki ta delež postopoma odkupovali (kot v omenjenem primeru za 100-odstotno državne družbe) in potencialno k vstopu povabila tudi druge deležnike.
Če bi delavska zadruga presegala kontrolni ali večinski delež, bi ostale lastnike povabili k preoblikovanju podjetja v zadrugo. Če se za to ne bi odločili, pa bi se tej delavski zadrugi zakonsko priznala predkupna pravica za deleže ostalih družbenikov.
Predlagatelji opozarjajo, da bi bila pri uvajanju teh sprememb potrebna podpora države - med drugim glede promocije, zakonskih sprememb, pridobitve ugodnih posojil.
Vladi predlagajo, da možnosti sodelovanja delavcev vključi v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja.
