V zdaj veljavnem proračunu, ki ga je Državni zbor (DZ) sprejel novembra lani, je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), s povečanjem presežka odhodkov nad prihodki za 197 milijonov evrov pa bo ta delež določen 0,2 odstotne točke višje, pri 3,4 odstotka BDP.
Ker poslanci rebalans sprejemajo tik pred koncem leta, vanj ni bilo mogoče vključiti ukrepov, temveč le prihranke oziroma prerazporeditev sredstev. Z rebalansom se letošnji prihodki zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov. Davčnih prihodkov si lahko državna blagajna letos po novih izračunih obeta nekaj več kot 6,6 milijarde evrov, kar je skoraj 232 milijonov evrov manj od načrtovanega. Glavni krivec za to je izpad davka na nepremičnine.
Bolj kot nižji prihodki bo proračunski primanjkljaj povečala za 177 milijonov evrov višja poraba. Uporabniki državnega proračuna bodo imeli po novem letos na voljo 9,8 milijarde evrov. Vlada namreč ugotavlja, da so bili odhodki za obresti načrtovani za 151 milijonov evrov prenizko. To se sicer finančnemu ministru Dušanu Mramorju zdi razumljivo, saj lani ob sprejemanju proračuna še ni bilo znano, za koliko bo treba dokapitalizirati banke. Letos namerava Slovenija odplačati 3,6 milijarde evrov dolga, novo zadolževanje pa je predvideno v višini 5,9 milijarde evrov.
Parlamentarna delovna telesa bodo predlog rebalansa obravnavala na sejah do petka, v soboto pa bo sledila seja odbora za finance in monetarno politiko. Zatem se bo potrjevanje proračunskih dokumentov preselilo na plenarno sejo, ki se bo začela 17. novembra.
