Na dan stečaja je bilo v Planiki, podjetju za trženje in proizvodnjo obutve, 780 zaposlenih. Na podlagi ekonomske analize v prvih dneh po uvedbi stečaja je Marinc sklenil, da bo sam nadaljeval s proizvodnjo pohodne obutve na lokaciji Turnišče in modne obutve na lokaciji Kranj, saj tedaj ni bilo mogoče najti nobenega najemnika, ki bi dejavnost peljal naprej.
Proizvodnjo v Kranju, kjer je bilo zaposlenih 73 delavcev, je bil Marinc primoran ustaviti konec julija 2005, saj ni bila ekonomična, kupca zanjo pa ni našel. Na drugi strani se je odločitev o nadaljevanju proizvodnje v Turnišču pokazala kot zelo dobra. Obrat je kupila družba Meindel in še danes zelo uspešno posluje.
"Delo je obdržalo 250 zaposlenih, obrat pa smo reorganizirali do te mere, da je postal zanimiv za nekatere strateške partnerje," v končnem poročilu pojasnjuje Marinc. Premoženje je bilo kot funkcionalna celota prodano po vsaj štirikrat višji ceni, kot bi bila dosežena v primeru prodaje praznih objektov konec leta 2005.
Kot je ocenil Marinc, je bil primer Planike za slovenske razmere zelo velik in kompleksen insolvenčni postopek. Večino nepremičnega premoženja je Marinc uspel unovčiti do konca leta 2008. Izjema je bila le centralni kompleks v Kranju, katerega prodaja je potekala po delih in je bila zaključena šele lani. Vendar je bil izplen po besedah Marinca nad pričakovanji.
Sočasno je v letih 2008 do 2012 potekalo več pravdnih postopkov, ki so prav tako bistveno vplivali na višino poplačil upnikov. Terjatve je prijavilo 1120 upnikov, Marinc pa je priznal za 17,9 milijona evrov terjatev. Za poplačilo terjatev je bilo namenjeno 16 milijonov evrov, veliko pa je k visokemu odstotku poplačil doprinesla dobljena tožba proti državi v višini 2,85 milijona evrov.
Vse prednostne terjatve do zaposlenih so bile poravnane že v letu 2005. Prav tako so bile skoraj v celoti poplačane ločitvene in izločitvene terjatve, končni delež poplačila navadnih navadnih terjatev pa je bil 66-odstoten. Kar 90 odstotkov sredstev je bilo upnikom nakazanih še pred zaključkom leta 2010, skupaj pa je bilo izvedenih pet delitev stečajne mase navadnim upnikom.
Marinc kot glavne vzroke za dolgotrajen postopek navaja številne pravdne postopke in namero, da poizkuša ohraniti zdrava jedra. Hkrati je Marinc sklenil, da s prodajo premoženja ne bo hitel, saj bi bili učinki prodaje na silo zelo neugodni, poplačilo navadnih upnikov pa bistveno nižje, po oceni le okoli 10-odstotno.
Stroški stečajnega postopka so znašali 2,6 milijona evrov. Več kot polovico vseh stroškov pa predstavljajo plače zaposlenim delavcem, ki so večinoma nastali v prvem in drugem letu stečaja, ter stroški infrastrukture ter vzdrževanja premoženja. Zaradi velikosti firme izstopa tudi strošek arhiviranja, ki je znašal kar 300.000 evrov.
V deset let trajajočem stečaju Planike upniki dobro poplačani
Stečajni postopek Planike, ki se je začel novembra 2004, je tik pred koncem. Stečajni upravitelj Andrej Marinc je ta teden kranjskemu okrožnemu sodišču predlagal, naj stečajni postopek zaključi. Celotna stečajna masa je bila unovčena, upniki so bili relativno dobro poplačani, zdravo jedro podjetja v Turnišču pa še danes uspešno posluje.