V prostorih državnega zbora je včeraj potekala seja odbora za finance in monetarno politiko, na kateri je poslanska skupina opozicijske Združene levice poskušala ujeti zadnji klic za ustavitev privatizacije paketa 15 državnih podjetij, od katerih so tri že odplavala novim lastnikom naproti.
Luka Mesec iz ZL je opozoril, da bo država z nadaljevanjem prodaje državnih podjetij izgubila nadzor nad ključnimi infrastrukturnimi podjetji, hkrati pa uspešna samostojna podjetja spremenila v podružnice multinacionalk. Mesec prav tako opozarja, da politika neutemeljeno straši z obvezami Slovenije do Evropske unije. Trdi, da se je Slovenija zavezala k javnofinančni uravnoteženosti, ne pa tudi k privatizaciji. »Argument obvez do EU je argument lobijev, ki si želijo razprodajo podjetij,« je bil odločen Mesec.
Mesec je opozoril, da bo država z nadaljevanjem prodaje državnih podjetij izgubila nadzor nad ključnimi infrastrukturnimi podjetji, hkrati pa uspešna samostojna podjetja spremenila v podružnice multinacionalk.
Nekdanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja, ki je trenutno sekretar na ministrstvu za finance, trdi, da je potek privatizacije signal, na katerega čakajo mednarodni finančni trgi. Tem naj bi tako pokazali, da je Slovenija prosta za pretok kapitala in delovne sile. Meščeve argumente je ocenil kot politično motivirane in ideološke ter ob tem dal besedo, da je privatizacija treh podjetij – Mercatorja, Heliosa in Aerodroma Ljubljana – potekala strokovno in transparentno.
Mesec mu ni ostal dolžan, spomnil je na primer tajkunskega prevzema Heliosa, pri katerem je avstrijski kupec na podjetje takoj prenesel dolg v višini kupnine in začel odpuščati delavce. Sicer je bila sporna tudi prodaja Mercatorja do vratu zadolženemu Agrokorju, ki je na balkanskem trgu nemudoma začel ukinjati slovensko trgovsko znamko. O sporni prodaji Aerodroma smo na teh straneh že pisali, pri njej pa smo zaznali očitne znake lobistične mreže, ki je Aerodrom dalj časa pripravljala na prodajo. Med drugim tako, da so prekinili investicijo v drugi terminal, čeprav je Aerodrom imel denar zanj privarčevan in zagotovljen z evropskimi sredstvi.
Povsem brezmadežna pa ni niti prodaja Nove kreditne banke Maribor, pri kateri se vlada Mira Cerarja odloča med prodajo ameriškemu mrhovinarskemu skladu Apollo ali madžarski banki OTP. Slednja očitno ni favorit, saj Cerar meni, da prodaja neposrednim sosedom ni strateška. Kaže, da bo NKBM raje prepustil ameriškemu skladu, ki jo bo po mnenju strokovnjakov le izčrpal ali v ugodnejši gospodarski klimi prodal naprej za boljšo ceno. Prodajo NKBM je Mesec kritiziral z besedami, da jo prodajamo za tretjino denarja, kot smo vanjo z dokapitalizacijo vložili pred enim letom. V trenutni gospodarski klimi kaj drugega sploh ni mogoče, saj je vrednost podjetij po petih letih gospodarske krize na najnižji točki – prav zato v ZL privatizacijo imenujejo razprodaja.
Cerar bo nadaljeval privatizacijo, ki jo je začrtala vlada Alenke Bratušek. Dragonja meni, da so argumenti proti njej ideološki.
Tovrstni razprodaji pa nasprotujejo tudi sindikati. Zveza svobodnih sindikatov je namreč včeraj sklicala novinarsko konferenco, na kateri so za ponedeljek ob 11. uri napovedali protest pred stavbo vlade. Od predsednika vlade Mira Cerarja prav tako pričakujejo sprejem pol ure pozneje.
Cerar je sicer sporočil, da nima nobenega namena ustaviti privatizacije, prav nasprotno, želi jo celo pospešiti.
