Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki, kjer si je ogledala posledice poplav, povedala, da je najprej treba narediti okviren popis škode, potem bo lahko vlada pristopila k podrobnejšemu popisu in kasneje sanaciji škode. "Ni pa žal, enako kot v drugih podobnih primerih, možno pričakovati finančnih sredstev v taki višini, kot je škode," je pojasnila in dodala, da škoda tudi ne bo tako velika, da bi lahko za sanacijo dobili evropska sredstva.
Za čiščenje vodotokov bo ministrstvo zagotovilo interventna sredstva z notranjo prerazporeditvijo. Sredstva za sanacijo pa bo mogoče v naslednjem letu in v letu 2016 dobiti iz rezerve v državnem proračunu. Predvsem je treba zagotoviti prevoznost občinskih in državnih cest, ki so bile uničene, pri čemer bo država zagotovo pomagala, je povedala ministrica.
V tem primeru gre znova bolj ali manj za odpravljanje posledic ujm, glavno vprašanje pa je, kako zagotoviti poplavno varnost, da naslednja neurja ne bi povzročila takšne škode. Država načrtuje ukrepe, s katerimi bi varnost pred poplavami zagotavljali z zadrževanjem voda čim bližje izviru in počasnim kontroliranim spuščanjem vode proti izlivu.
Vendar bo uresničitev teh projektov, katerih vrednost bo po vsej državi presegla več sto milijonov evrov, trajala še vrsto let. "Največji problem je zagotavljanje sredstev," je pojasnil Ervin Vivoda iz sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu za okolje in prostor. Računa, da bodo sredstva zagotovljena v naslednji evropski finančni perspektivi od 2014 do 2020.
Prioriteta bo usmerjena v zmanjševanje škodnega potenciala, ki je največji v ljubljanski kotlini, ki tudi je daleč najbolj poplavno ogrožena. Za zagotavljanje poplavne varnosti Ljubljane je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je pravna podlaga za izvedbo načrtovanih ukrepov, kljub morebitnemu nasprotovanju lastnikov ali občine, je izpostavil Vivoda.
Investicija je vključena v operativni program za pridobivanje evropskih sredstev. "Upam, da bodo vsi deležniki zmogli ta preboj, da ga bomo potrdili v začetku novembra. Potem so realne možnosti, da projekt začnemo uresničevati naslednje leto, sicer se lahko zgodi, da bo črpanje preloženo za celo koledarsko leto," je poudarila ministrica.
Tudi občine na Škofjeloškem območju imajo ob pogostih ujmah pripravljene poplavne študije. Škofjeloška občina bo potrebne ukrepe v Puštalu prihodnje leto financirala sama, za območje sotočja Selške in Poljanske Sore pa bo v prihodnjih letih potrebovala pomoč države. Tudi v Žireh imajo že na mizi študijo potrebnih poplavnih ukrepov, za katera bo treba zagotoviti sredstva.
Župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež je opozoril, da veliko škode nastaja zaradi "nestrokovnega ravnanja in zaradi nespoštovanja vodotokov". V Brebovnici so bili tako problemi, ker so v most prileteli vejevje in senene bale, odložene v poplavnem območju. Voda je zato naredila novo strugo in poplavila hiše, ki jih v normalnih razmerah sploh ni mogoče poplaviti, je pojasnil Čadež.
Prepričan je, da so težave tudi posledica napačnih ravnanj v preteklih desetletjih in iskanja novih površin na račun vodotokov. "Zavedanje pri županih, da je vodotokom treba pustiti prostor, da se imajo v času večjih padavin možnost razliti na večje površine, kjer ni cest in stanovanjske infrastrukture, je pravilno," je ocenila tudi ministrica, ki si želi, da bi vsi začeli razmišljati na tak način.
Kot je opozorila, se v preteklih desetletjih infrastruktura ni gradila s tem zavedanjem. Tako se je tudi v tokratnih poplavah pokazalo, da so na primer mostovi, zgrajeni pred stotimi leti obstali, tisti, zgrajeni kasneje pa podlegli ujmi.
