Slovenski in hrvaški proizvajalci istrskega pršuta so nedavno podpisali sporazum, s katerim je istrski pršut postal prvi skupni avtohtoni kmetijsko-prehranski proizvod Slovencev in Hrvatov. Tako je proizvodnja tega pršuta odslej razširjena na slovensko in hrvaško Istro, s skupnim pečatom za celotno področje proizvodnje, vključno z zaščitnim znakom izvirnosti v skladu s standardi Evropske unije.
Sporazum je podprlo tudi nekaj lokalnih skupnosti na obeh straneh meje in hrvaško ministrstvo za kmetijstvo. Omenjeni sporazum so dosegli s pomočjo modela čezmejnega sodelovanja, kar bo na osnovi pridobljenih izkušenj močna spodbuda in odlična nadgradnja za vsa prihodnja podobna sodelovanja.
Poznavalci zatrjujejo, da je ta uspeh samo eden od mnogih, ki bodo sledili na področju zaščite avtohtonih slovenskih in hrvaških prehranskih izdelkov. Z vprašanji o tem smo se obrnili tudi na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Republika Hrvaška je na Evropsko komisijo vložila vlogo za registracijo istrskega pršuta. Zoper vlogo je ugovarjala Republika Slovenija, saj se tudi v Sloveniji, na območju slovenske Istre, proizvaja istrski pršut,« so nam uvodoma pojasnili na ministrstvu in dodali, da so se predstavniki proizvajalcev istrskega pršuta ter ministrstev iz Slovenije in Hrvaške zaradi ugovora Slovenije srečali na treh strokovnih sestankih, na katerih se je usklajevala t. i. specifikacija za istrski pršut. »Končna različica specifikacije omogoča, da lahko istrski pršut proizvajajo tako hrvaški kot slovenski proizvajalci na predpisanem geografskem območju. S tem ni bilo več ovir za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki sta tako na Evropsko komisijo vložili skupno vlogo za zaščito tega proizvoda pri Evropski komisiji,« so zapisali na ministrstvu.
Kakšen pomen ima pravzaprav omenjeni dogodek in kakšen pomen ima prizadevanje Hrvaške, ki želi na podoben način zaščititi svoj teran? »Teran je v EU zaščiteno ime za vino z zaščiteno oznako porekla. Vino teran se prideluje le na območju vinorodnega okoliša Kras,« pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da se vino sorte teran iz hrvaške Istre razlikuje od vina, ki ga pridelujejo slovenski pridelovalci terana. »V primeru, da hrvaški pridelovalci označujejo sorto teran na svojem vinu, prihaja v odnosu do potrošnika do zmede in zavajanja na tržišču. Hkrati pa to pomeni kršitev pravnega reda EU. Na te kršitve so bili s strani slovenske vinarske inšpekcije že opozorjeni tudi hrvaški inšpekcijski organi. Opcija čezmejne zaščite terana z Republiko Hrvaško po našem mnenju ni primerna, saj gre za drugačno vino,« še pravijo na kmetijskem ministrstvu. Vse kaže, da zadeve še zdaleč niso enoznačne, zato Slovenci upravičeno pričakujejo, da si bo Cerarjeva vlada še kako prizadevala za slovenske interese na vseh področjih. Zadnji ribiški incident ne daje nobenega pravega upanja! Dejstvo namreč je, da hoče Hrvaška postati najvplivnejša država na Balkanu – na vojaškem, gospodarskem in političnem področju.
FOTOPOUDAREK: Pršut je prvi skupni avtohtoni kmetijsko-prehranski proizvod Slovencev in Hrvatov.
