Ob začetku šolskega in študijskega leta ter ob koncu koledarskega leta je veliko dogodkov in množičnih zabav za mlade, ki pogosto pokažejo problematiko tveganega in škodljivega pitja alkohola v naši družbi, so na inštitutu zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem navajajo opozorila Mercedes Lovrečič z inštituta, da je toleranca do pitja alkohola in opijanja v Sloveniji prevelika. "To se odraža tudi v vedenju mladih. Sprejem mladega človeka, še posebej mladoletne osebe, v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom je skrajno resna zadeva, saj se lahko konča tudi s smrtjo," pojasnjuje Lovrenčičeva. Ti sprejemi pa po njenih besedah predstavljajo le vrh ledene gore.
Po raziskavah inštituta več kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Skoraj polovica 15-letnikov in dobra tretjina 15-letnic je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih. Po podatkih inštituta so slovenski mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola v primerjavi z mednarodnim povprečjem.
Mladi sicer po njihovih navedbah kot najpogostejše razloge za pitje alkohola navajajo sprostitev, da so bolj pogumni in samozavestni, da si ustvarijo prijetno vzdušje, da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost. Kot pojasnjuje Tadeja Hočevar z inštituta mladi med vzroki omenjajo tudi vrstniški pritisk, prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev.
Po navedbah Lovrenčičeve je še posebej zaskrbljujoče ponavljajoče se pitje alkohola in pitje alkohola v večjih količinah, ko so možgani mladostnikov izpostavljeni visokim koncentracijam etanola. Mladostnikom tako grozijo zastrupitev z alkoholom, poškodbe, nesreče, tvegano vedenje, posledice v socialno-družbenem okolju, prav tako pa so izpostavljeni dolgoročnim posledicam na možganih, ki v obdobju mladostništva še niso v celoti razviti.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je za učinkovitejše zmanjševanje škode zaradi alkohola v naši družbi nujno vzpostaviti bolj kritičen odnos do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola ter doseči širši družbeni konsenz glede ukrepov za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Že ustaljene preventivno-promocijske ukrepe bi bilo treba preplesti s prepovedjo popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade, saj je tak ukrep v interesu zaščite mladih in njihovega zdravja, so prepričani.
