V Novem mestu so načrtovali gradnjo nove interne bolnišnice, narejen je bil tudi idejni projekt, pripravljali so se že na pridobivanje ponudb za PGD- in PZI-dokumentacijo, celo denar je bil odobren v državnem proračunu, a je kriza ta denar in smele načrte o gradnji interne bolnišnice ukinila.
»Tako smo prišli v poštev le za gradnjo urgentnega centra, ki je bil prvotno mišljen v pritličju interne stavbe, pa še zdaj bo manjši, kot je bil načrtovan. Zdaj čakamo le še na sklenitev pogodbe z izvajalcem, podjetjem Kolektor Koling iz Idrije,« pravi direktorica bolnišnice Mira Retelj.
Naložba je vredna šest milijonov evrov, od tega bodo štirje milijoni evropskega denarja. Urgentni center naj bi začeli graditi že ta mesec, dela pa bodo zaključili v slabem letu. V prvem nadstropju so predvidene skupne intenzivne terapije, a denarja za to ni, tako da vsaj do podaljšane četrte gradbene faze ne bo mogoče narediti prve etaže. Gradnjo bodo lahko nadaljevali, ko bo zagotovljen denar.
Postopno obnavljajo tudi staro interno bolnišnico, ki je zastarela, saj so sobe velike, primanjkuje tudi sanitarnih in drugih nujno potrebnih pomožnih prostorov. V vseh 120 letih je bila stavba deležna bolj malo izboljšav, resda so ji dozidali 4. etažo, sicer pa je šlo bolj za tekoča vzdrževanja.
Letos so obnovili gastroenterološki oddelek (30 postelj), v sklopu zamenjave oken, ki je spadala v okvir energetske sanacije, so obnovili sobe intenzivne terapije, predvsem električno napeljavo in prezračevanje. Prihodnje leto pride na vrsto kardiološki odsek, obnoviti bo treba tudi fasado in streho interne bolnišnice.
»Letno imamo za obnovo in nakup opreme na voljo vsega 2 milijona evrov, a potrebe so občutno večje. Po oddelkih bi potrebovali kar za 13 milijonov evrov različne nove opreme,« pravi direktorica. Hkrati obnavljajo očesne ambulante, letos so posodobili dermatološke ambulante in gastroenterološki odsek, v bližnji prihodnosti bodo tudi 60 let star pato-citološki oddelek, po obnovi kličeta tudi že porodnišnica in ORL.
Tekoče poslovanje bolnišnice bremeni izguba iz preteklih let. »Kumulativnih izgub je za 3 milijone evrov. Če bi to pokrili, bi likvidnostno brez težav poslovali, je pa izguba iz preteklosti posledica podfinanciranja bolnišničnih zdravstvenih storitev in dejstva, da niso bile plačane vse storitve, ki smo jih opravili. Izgube namreč nastajajo izključno zaradi programov, ki niso plačani, hkrati pa se je zadnja tri leta cena za bolnišnično dejavnost, ki jo namenjata država in zavod za zdravstveno zavarovanje, zmanjšala kar za 12 odstotkov,« pojasnjuje Mira Retelj in dodaja, da je bolnišnica realizirala vse delovne programe, ki jih pravzaprav še presegajo: pri hospitalizacijah za 13 odstotkov, pri specialističnih ambulantnih dejavnostih pa za 9 odstotkov.
»Gre za presežek dejavnosti, ki ni plačan, a delamo v dobro pacientov, čeprav v svojo škodo,« poudarja sogovornica in dodaja, da je bolnišnica v letošnjem polletju izkazovala pozitiven poslovni rezultat, enakega pričakujejo tudi konec leta, če bodo le prilivi pričakovani. »Res se obnašamo strogo racionalno. Po lanski izgubi smo morali pripraviti ukrepe, a te izgube ne bi bilo, če ne bi bilo treba izplačati tretje četrtine plačnih nesorazmerij.«
