Peter Gašperšič je novinec na domačem političnem parketu. Večino svoje kariere je preživel v javni upravi, nazadnje je bil vodja sektorja za vode na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. V torek je Gašperšič stopil pred pristojni parlamentarni odbor in spregovoril o svojih pogledih in načrtih za vodenje ministrstva za infrastrukturo, ki mu ga je zaupal Miro Cerar. Člane odbora je po pričakovanjih prepričal, razburil pa je javnost in predvsem logistično stroko. Gašperšič je namreč, še preden je uradno prevzel ministrstvo za infrastrukturo, črtal drugi tir, ki je po prepričanju mnogih nujno potreben za nadaljnji razvoj Luke Koper. A temu prepričanju ne sledi Gašperšič. »Bile so številne ugotovitve, da je drugi tir predrag. Glede na dejstvo, da so se koridorski tokovi tako rekoč že preusmerili z območja Slovenije in gredo zdaj že večinoma po Italiji in prek Avstrije, je vprašanje, ali bi z drugim tirom, tako kot je bil zamišljen, imeli dovolj prometa na njem, da bi bil ekonomsko upravičen,« je argumentiral bodoči minister Peter Gašperšič. Pa je res tako? Kolikor je znano, sta na zemljevidu evropskih prometnih koridorjev, ki jih sofinancira Bruselj, čez Slovenijo še včeraj potekala dva koridorja: »mediteranski« od zahoda proti vzhodu in »jadransko-baltski«, za navezavo na ta dva koridorja je predviden tudi Koper.
»Skratka, koprsko pristanišče, ki večinoma servisira trge srednje Evrope, potrebuje za svojo rast zmogljivo in učinkovito železniško povezavo.« Odziv Luke Koper
Poleg tega v koprskem pristanišču pretovorijo največ kontejnerjev med vsemi severnojadranskimi pristanišči. Zato da bi v edino slovensko pristanišče pripeljali še večje kontejnerske ladje, so pred časom uspešno poglobili morsko dno. Obenem v luki načrtujejo za več kot 240 milijonov investicij, ampak za koga? Za državo, katere glavni namen je pobiranje dividend in dobička državnih podjetij? Iz Luke Koper so za Svet24 sporočili, da stališča kandidata za ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča poznajo samo posredno iz medijev, zato jih težko komentirajo. »Morali bi poznati njegove argumente in dodatna pojasnila. Bili pa smo presenečeni nad izjavo glede drugega tira, saj je znano, da bo kapaciteta zdajšnje enotirne povezave med Koprom in Divačo dosegla zgornjo mejo zmogljivosti že okoli leta 2018. Če do tedaj ne bomo poiskali dolgoročne rešitve, se bodo blagovni tokovi bodisi preusmerili na ceste, kar ne more biti v interesu države, še bolj verjetno pa v druga pristanišča. Skratka, koprsko pristanišče, ki večinoma servisira trge srednje Evrope, potrebuje za svojo rast zmogljivo in učinkovito železniško povezavo. To od nas pričakujejo tudi poslovni partnerji, ki podrobno spremljajo potek projekta drugi tir,« so sporočili iz Luke Koper, ki jo vodi Drago Matić.
»Blagovni tokovi so živi in iščejo vedno najugodnejšo pot. Slovenija ima sodobno pristanišče, ki konkurira na svetovnem pomorskem trgu«. Elen Twrdy
Na Gašperšičeve besede se je za Svet24 ostro odzvala tudi strokovnjakinja za logistiko in profesorica na fakulteti za pomorstvo in promet Elen Twrdy. »Škoda, da drugi tir ni bil zgrajen pred 40 leti! Čez 40 let ne bo služil nikomur več. Drugi tir je nujno potreben za nadaljnji razvoj pristanišča ter tudi slovenskega transportnega in logističnega sektorja.« Po besedah Twrdyjeve bi morebitna izguba poslov zaradi neizgradnje drugega tira hudo prizadela slovenska transportno-logistična podjetja. »Država se mora zavedati pomembnosti pristanišča, pomembnosti transportno-logističnega sektorja in mora s svojimi odločitvami spodbujati razvoj tega, nikakor pa ga zavirati. Začeti mora pri drugem tiru,« je poudarila Twrdyjeva.
Mogoče bi bilo ob vsem tem pametno razmisliti o železniški povezavi s Trstom, tako bi se vsaj izognili vožnji po železniških tirih, ki izvirajo še iz časov Marije Terezije.