»Od začetka nisem vedel, zakaj je tožba pravzaprav sploh vložena, njena vsebina pa se niti malo ni dotikala bistva komentarja,« je povedal novinar Borut Tavčar
»'Vsi smo ena velika družina,' je o odnosu med mestno upravo in Javnim holdingom Ljubljana, v sklopu katerega delujejo štiri javna podjetja, večkrat povedal ljubljanski župan Zoran Janković. V podjetjih se s tem ne strinjajo povsem, nekateri celo 'zlobno' namigujejo, da je imel tudi Josef Fritzl veliko družino, a je vprašanje, ali je bil del nje v kleti srečen,« je v uvodni del komentarja v rubriki Termometer Delove priloge FT junija 2009 zapisal Delov novinar Borut Tavčar in si prislužil kazenski pregon.
Janković, prepričan, da je novinar poskušal vzpostaviti »ekvivalenčno povezavo« med njim in pošastjo iz Amstettna, je spomladi 2010 prek odvetniške pisarne Čeferin vložil zasebno tožbo, v kateri je Tavčarja obremenil razžalitve z namenom zaničevanja, za kar je predvidena denarna kazen oziroma do pol leta zapora. Župan Janković je v tožbi nastopal tudi za »užaljeno« MOL, ker je Tavčar položaj podjetij javnega holdinga v razmerju do mestne uprave menda primerjal s položajem dela Fritzlove družine v kleti.
Zasebno kazensko tožbo župana Jankovića je nato sodišče zavrglo, ker se zapis nanaša na občinski organ in na uradno osebo, zato je za pregon edino pristojno državno tožilstvo. Pregon je nato prevzela tožilka Manja Prezelj in zoper Tavčarja spisala obtožnico zaradi razžalitve.
V prvo novinar obsojen
Oktobra lani je ljubljanska okrožna sodnica Polona Herman novinarju prisodila 1956 evrov denarne kazni, naložila pa mu je tudi plačilo stroškov kazenskega postopka. Ocenila je, da je komentar objektivno žaljiv, neprimeren, boleč ter da predstavlja ponižujoč napad na čast in dobro ime župana Jankovića. Višji sodniki pa so te dni presodili, da novinar glede na vsebino celotnega prispevka ni imel namena razžaliti župana Jankovića in da je z inkriminiranim besedilom le v prenesenem pomenu primerjal odnos med MOL in Javnim holdingom Ljubljana.
»Povprečen bralec je inkriminirane besede razumel v prenesenem smislu, in sicer kot kritiko županovega ravnanja z denarjem javnih podjetij, pri čemer sodišče druge stopnje poudarja, da mora biti oškodovanec kot župan in politik pripravljen na bolj ostro kritiko svojega delovanja kot posameznik. Objektivna žaljivost se presoja tudi glede na medsebojne odnose obtoženca in oškodovanca, za katere iz izvedenega kazenskega postopka izhaja, da nista bila v sporu,« so med drugim v sodbi zapisali višji sodniki.
Višji sodniki v sodbi še poudarjajo, da mora sodišče v postopku ugotoviti, kakšni nameni so vodili novinarja pri pisanju; zasebni, da razžali oškodovanca, ali interes javnosti, da jo informira. Pri ugotavljanju namena zaničevanja pa je po mnenju višjih sodnikov treba kritično presoditi tudi žanr, v katerem je bila objavljena razžalitev, ter inkriminirano besedilo oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka.
»Ta tožba me je obremenjevala več kot štiri leta, saj od začetka nisem vedel, zakaj je pravzaprav sploh vložena, njena vsebina pa se niti malo ni dotikala bistva komentarja oziroma opozorila, da se v odnosu MOL do javnih podjetij dogajajo nepravilnosti. Zadovoljen sem, da se zdaj s sodbo višjega sodišča tudi v slovenskem sodnem sistemu vzpostavlja ustreznejša praksa obravnave pravice do izražanja, skrbi pa me, da na ta način ni razmišljalo že državno tožilstvo, ki je pred leti prevzelo pregon,« je odločitev višjih sodnikov za Svet24 komentiral novinar Tavčar.
