Slovenija

Psihoterapevt Ščuka opijanje mladoletnih pripisuje odtujenosti

U.K.
4. 9. 2014, 14.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Opijanje mladih in otrok je beg od sebe. To še ni alkoholizem, je le želja, da ga ni v tistem trenutku, da se izključi, pravi zdravnik Viljem Ščuka, ki se že desetletja ukvarja z mladimi z osebnostnimi težavami in odvisnostmi.

Odtujenost v sedanjem času je zelo moderna, mladi jo potrebujejo, ker se je težko soočati s sedanjostjo, dodaja.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so danes opozorili, da so v času množičnih javnih prireditev pogoste hospitalizacije mladih zaradi zastrupitve z alkoholom. Neslavna rekorderka je prireditev Žur z razlogom izpred dveh let, ko so na Pediatrični kliniki obravnavali 16 primerov zastrupitve mladoletnikov, je dejal strokovni direktor klinike Rajko Kenda. Ta je starše pozval k odgovornosti in pravi vzgoji otrok.
A po mnenju Ščuke je krivda staršev v takih primerih le to, da otrok niso znali soočati z realnostjo, pogledati resnici v oči, da so jih morda kot otroke preveč zavijali v vato. "Mladostništvo je že samo po sebi težko, mladostniki se morajo soočati z zahtevami družbe, šole, lastnim zorenjem in podobnim. Zato mladi bežijo v opoj do skrajnosti, tvegajo tudi smrt," pravi Ščuka.
Poudarja, da se do nezavesti opijajo le mlajši, otroci v predpubertetnem obdobju ali zgodnji puberteti. Mladostniki, če pijejo, pijejo v družbi, zaradi zabave ali pa da se sprostijo. Mlajši in otroci pa po besedah Ščuke pijejo, da bi pozabili, bežali od samega sebe. "Nevarnost je zelo velika, saj lahko že pri enem samem opitju nastane velika škoda na možganskih celicah, zato bi morali svoje otroke zelo paziti," pravi terapevt.
"Pa ne da bi okoli alkohola delali nek velik cirkus. Starši se morajo vprašati, kako vzgajajo svoje otroke, kako družina živi - ali je pristna. Ne gre tu za otroke iz socialno šibkih družin, ampak iz kulturno šibkih družin, družin, kjer prevladuje potrošniška miselnost bolj kot pristnost odnosov. Tu bi morali kaj narediti," pravi Ščuka. Po njegovem prepričanju bi tu morala vstopiti šola - v šolah bi morali uvesti šolski predmet oblikovanja osebnosti mladih. To bi bilo preventivno delovanje. Pridiganje po šoli pa ne pomaga, dodaja.
Ščuka poudarja pogostost alkoholizma pri Slovencih. "Slovenci smo že nacionalno zaznamovani z alkoholizmom, ta pa je pogosto združen tudi s samomorilnostjo. Mladina pri nas sicer ni tako samomorilna, kot je bila včasih, a mladi se pogosto znajdejo v brezizhodnih situacijah, ker ni zaposlitev, denarja,... ni jim lepo, zato se opijajo," opozarja Ščuka.