Zaradi strogih ukrepov si marsikdo želi denar pred državo skriti. A to ni tako preprosto, predvsem pa je prepovedano.
V naše uredništvo smo prejeli klic ogorčene bralke. Njena hčerka je bila zaradi težkih družinskih premoženjskih razmer upravičena do državne štipendije. Ker ji je s težkim odrekanjem uspelo nekaj denarja privarčevati, so ji zdaj štipendijo ukinili. Ima namreč prihranke. »Kot kaže, je imeti skromne prihranke v naši državi že skoraj kaznivo dejanje,« benti naša bralka. »Pišite o tem, kako bomo zdaj denar raje nesli v avstrijske banke, da nam tu ne bodo gledali pod prste za vsak cent.«
Če državi ne razkrijete, da imate račun v tujini, vas lahko oglobi z 210–1200 evrov kazni.
Da je socialna zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 2012, v določenih delih precej neživljenjska, se je veliko govorilo že pred dvema letoma. Glavni očitek je letel na dejstvo, da ustanove pri ugotavljanju premoženjskega stanja tisti del dohodka, ki se spremeni v prihranek, štejejo dvakrat. Če ponazorimo kar s primerom: naša bralka, recimo ji Francka, je prejemnica otroškega dodatka; v letu 2013 je zaslužila 10.000 evrov, od tega ji je uspelo 550 evrov prihraniti, ta znesek pa je spravila na varčevalni račun, za težke čase.
Ko je center za socialno delo, ki je odgovoren za ugotavljanje premoženjskega stanja, pregledal njene podatke, je ugotovil, da je zaslužila 10.000 evrov ob tem, da ima še 550 evrov prihrankov. Premoženjsko stanje 10.550 evrov. Če bo imela 550 evrov na varčevalnem računu tudi naslednje leto, ji ga bodo šteli ponovno. In zakaj? Logika države je: če imaš prihranke, naše pomoči ne potrebuješ. Nič drugače ni, če odprete varčevalni račun za svojega otroka, na katerega lahko sorodniki ob jubilejih nakazujejo manjše zneske za lepšo prihodnost. Tudi ta denar se bo štel v premoženjsko stanje družine in vpliva na višino socialnih prejemkov, kot je na primer otroški dodatek, in celo na višino plačila vrtca.
Prihranki otroka se štejejo v premoženje družine in vplivajo na višino socialnih prejemkov.
Zaradi tako ostre zakonodaje so številni državljani začeli svoje račune seliti v tujino ali pa privarčevani denar hraniti kar doma oziroma v kateri izmed bolj inovativnih oblik. A skrivanje prihrankov pred državo je kaznivo in za to so predpisane visoke globe, med 210 in 1200 evri. Pogosto je tako skrivanje tudi povsem jalovo, saj ima Finančna uprava RS (Furs) dostop tudi do podatkov o računih, odprtih v tujini. Znotraj EU večina držav samodejno javlja podatke o Slovencih in njihovih računih, druge, na primer Avstrija, pa te podatke posredujejo le na zaprosilo naše finančne uprave. Do podatkov o računih izven EU ima naš Furs še vedno omejen dostop, a z vsakim letom je denar težje skriti. Toda v vsakem primeru je zmotno mnenje, da je denar na računu v tujini v vsakem primeru skrit pred našimi uradniki.
Bolj konservativni državljani privarčevani denar tako hranijo kar doma, bolj inovativni pa ga na primer nakažejo na predplačniško kreditno kartico katerega od tujih ponudnikov. Glede na naše informacije naj bi bil popularen predvsem ponudnik Skrill, ki je znan po nizkih stroških svojih storitev. Tisti z malce več vlagateljskega znanja in poslovne žilice prihranke spreminjajo tudi v druge oblike, kot so zlato, dragi kamni in umetnine.
