Takoj po sprejetju zakona je telefon v našem uredništvu brnel v nedogled, na drugi strani pa so bili ogorčeni bralci, ki so imeli predvsem eno skupno točko. Večina jih je menila, da bi bilo bolje, če bi se lotili tistih, ki državi dolgujejo velike zneske in imajo svoje milijone, če ne celo milijarde naložene nekje v davčnih oazah.
»Na salomon.si in v Salomonovem oglasniku neprestano preverjamo zaposlitvene oglase, ki jih lahko oddajo le pravne osebe.« Živka Mikac, Salomon
Čeprav bi to morda celo lahko držalo, pa nikakor ne moremo mimo podatka, da skozi luknjo dela na črno letno spolzi kar osem milijard evrov, torej celoten letni državni proračun. V najbolj romantičnem svetu bi celo lahko verjeli, da bi z razrešitvijo tega problema lahko rešili tudi finančno stanje naše države. In na temo dela na črno so se o lastnih izkušnjah razpisali tudi mnogi na spletnih forumih.
Tale zgodba je ena izmed njih: »Znanec oglašuje na spletu, da dela in prodaja neki izdelek. Lepa zadeva. Včeraj dobi telefonski klic 'kupca'. Zanimal se je za to in ono, pa za ceno in tako dalje. Nato je kupec hotel izdelek tudi videti. Znanca takrat ni bilo doma, zato to ni bilo mogoče. No, danes pa je od Fursa prejel zapisnik o ugotovljenem sumu oziroma šušmarstvu in delu na črno. V zapisniku piše, da je na osnovi uradnega postopka človek v prekršku, grozijo mu z globo nekaj tisočakov, ker je dvignil telefon in sprejel klic. Delavec Fursa niti ni bil na naslovu, niti ni bilo osebnega stika, niti ni govoril z znancem ali celo – bog ne daj – kaj kupil od njega na način, da bi lahko kdo posumil na delo na črno. Znanec ima zdaj 48 ur časa da poda pritožbo na prejeti zapisnik.«
»Če se prijavi kot fizična oseba, se stranko o tem obvesti, in če ne želi dati podatkov o pravni osebi, se oglasi nemudoma brišejo.« Živka Mikac, Salomon
O omenjeni zadevi smo povprašali na finančno upravo, kjer pravijo, da "so podrobnosti postopka izpuščene, zgodba napisana ohlapno, podatki v njej pa tudi niso točni."
"Za kršitev nedovoljenega oglaševanja je predhodno treba ugotoviti, da gre za delo na črno (največkrat se res oglašuje delo na črno fizičnih oseb)," pojasnjujejo na Fursu. Nato se opravi preveritev statusa, oglas pa je le dokaz v postopku za kršitev 6. člena ZPDZC-1, dokazovanje pa poteka tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (npr. izjave, priče, ogledi, navidezni nakup). "S tem členom je tudi določeno, da mora naročnik oglasa ob naročilu oglasa podati izjavo z določenimi podatki, zato je potrebno te izjave pridobiti od oglaševalcev in jih preveriti v uradnih evidencah Finančne uprave RS. Za odločitev v postopku, kdaj se šteje, da nekdo opravlja delo na črno, se bodo upoštevali vsi pridobljeni dokazi v postopku. Telefonski klic, kot je naveden v zgodbi, je le eden izmed dokazov v postopku nadzora," še dodajajo in sklenejo: "Če bi prodajalec po oglasu prejel zapisnik o delu na črno, bi imel v skladu s pravnim poukom možnost pritožbe v 8 dneh, kar pomeni, da je navedba v zgodbi, da mora dati pripombe v 48 urah, netočna."
Smo pa o tem, kako prepoznajo prevarante na spletu, ki želijo oglaševati svoje storitve, čeprav za to nimajo registrirane dejavnosti, povprašali podjetje Salomon. »Fizična oseba ne more oddati oglasov v rubriko Zaposlim, razen če ima potrdilo o pridobitni dejavnosti. Vse pravne osebe se morajo registrirati kot pravne osebe, kjer se navede naziv in sedež podjetja, davčna številka ter odgovorna oseba podjetja. Če se prijavi kot fizična oseba, se stranko obvesti, in če ne želi dati podatkov, se oglasi brišejo,« je zapisala vodja trženja pri Salomonu Živka Mikac.
