Z okroglo mizo Sanacija posledic žledoloma in potrebna vlaganja v gozdove sta organizatorja, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in oddelek Biotehniške fakultete za gozdarstvo in obnovljive vire želela spodbuditi razpravo o učinkovitosti odprave posledic ujme, o priložnostih, ki jih ima ob tem lesnopredelovalna veriga, ter preveriti ukrepe, ki jih izvajajo.
Po besedah Andreja Breznikarja z ZGS je bila v februarskem žledolomu poškodovana več kot polovica slovenskih gozdov oziroma več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa, od tega tretjina iglavcev. Po ocenah ZGS je v celoti saniranih 41 odstotkov iglavcev oziroma 1,3 milijona kubičnih metrov, skupno pa 26 odstotkov poškodovane lesne mase ali 2,4 milijona kubičnih metrov lesa. Skupna škoda je dosegla 214 milijonov evrov.
Ključna dejavnost je zdaj nadzor razvoja podlubnikov na iglavcih. Letos je bilo doslej evidentiranih 243.000 kubičnih metrov napadenih dreves. Lani je bila ta količina 336.000 kubičnih metrov.
Delo v gozdu je letos terjalo 69 težjih nesreč, 11 ljudi je pri tem umrlo, manjših nesreč pa je bilo več kot tisoč in prav zato ZGS posebno pozornost namenja varnosti, osveščanju in izobraževanju, kamor sodi tudi sekaško tekmovanje na sejmu Agra. Gozdarji so ob primerjavi prve polovice lanskega in letošnjega leta ugotovili, da je bilo letos nesreč za 130 odstotkov več, vendar pa se je povečalo število nesreč pri rednem poseku in ne toliko zaradi izrednega poseka kot posledice žledoloma.
Med prednostnimi nalogami je Breznikar naštel zagotovitev varnosti pri delu, preprečitev nadaljnje škode na nepoškodovanih drevesih, ohranitev kakovosti lesa, da bi lahko zanj iztržili čim več, in biološko sanacijo gozdov, kamor sodi predvsem ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih in ohranitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.
Kot je povedal v.d. direktorja ZGS Damjan Oražem, se ob ujmah vedno pojavijo težave, lesa je več, cene dolgotrajno padajo, primanjkuje domače delovne sile, težave so s transportom in skladiščenjem, plačilni roki se podaljšajo.
Vendar pa je kakovostni les še vedno iskan, cena se je znižala le slabšemu lesu, predvsem za celulozo. Zanimivo pa je, da cena za drva še ni padla. Vendar pa je na splošno kakovost lesa, tako Oražem, razmeroma dobra, ZGS pa ob tem ponuja informacije, izobraževanje in pomaga pri združevanju lastnikov gozdov.
Kjer se gozdovi ne bodo obnovili, bodo v štirih letih posadili nove na najmanj 870 hektarjih površin, dobra polovica bo bukve, tretjina pa smreke. Posaditev stane od 3000 do 5000 evrov na hektar.
Na okrogli mizi Gozd - bogastvo države, državljanov? Priložnost za podjetja? pa je generalni direktor direktorata za gozdove, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša med drugim dejal, da gozd kot naše nacionalno bogastvo ponuja izjemne možnosti na različnih področjih in da je tudi sama ujma lahko priložnost, da spremenimo svoje razmišljanje, vidimo, kaj nam ponuja, in to tudi izkoristimo.
