Cerar lahko poleg glasov svoje poslanske skupine SMC, ki šteje 36 članov, računa še na glasove poslancev najverjetnejših koalicijskih partneric - 10 iz DeSUS in šest iz SD. Že ti zadoščajo, da bi bil Cerar imenovan za mandatarja, saj jih za izvolitev potrebuje 46. Poleg tega lahko pričakuje še štiri poslanske glasove ZaAB. V stranki so namreč napovedali, da ga bodo podprli tudi, če ne bodo v koaliciji. Ker zadnji osnutek koalicijskega sporazuma predvideva tudi uresničevanje pravic obeh narodnostnih manjšin glede uporabe njihovega jezika, je pričakovati, da bosta za to, da Cerar postane mandatar, glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti. Po izvolitvi mora predsednik vlade v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov, torej bo moral Cerar v primeru izvolitve kandidate predlagati do 9. septembra. Vsak kandidat za ministra se najprej tri in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarja na vprašanja članov. Predsednik delovnega telesa takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi, pošlje predsedniku DZ in predsedniku vlade mnenje delovnega telesa. Obdobja od potrditve kandidatov na delovnih telesih do glasovanja o listi kandidatov na plenarni seji DZ poslovnik natančno ne določa, je pa ta v praksi zelo kratek, največ nekaj dni. V zadnjih dveh primerih potrjevanja ministrske ekipe je tako DZ o listi glasoval že dan po tistem, ko so bili na parlamentarnih delovnih telesih zaslišani zadnji ministri. Poslanci sicer glasujejo o listi kandidatov kot celoti, glasovanje pa je javno.
Nova vlada v začetku septembra
Do nove, dvanajste vlade bi tako Slovenija - če bi sodelujoči svoje obveznosti opravili že pred iztekom posameznih rokov - lahko prišla v začetku septembra. A dosedanje izjave potencialnih partnerjev kažejo, da se jim s parafiranjem koalicijskega sporazuma (še) ne mudi. V vseh treh strankah namreč poudarjajo, da je datum parafiranja sporazuma le formalnost in ni toliko pomemben, kot je pomembna dokončna vsebinska in resorna uskladitev. Ker so o ključnih vsebinah že usklajeni, so bila zadnja pogajanja že bolj zaznamovana ravno s kadrovskim razrezom. Število ministrov je načeloma dokončno; po Cerarjevih napovedih naj bi jih bilo 15, pri čemer bi DeSUS pripadli štirje, SD pa trije resorji. Kateri stranki bi pripadel kateri resor, pa ni povsem jasno. Čeprav je špekulacij veliko, dokončnega dogovora očitno še ni. Je pa vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer v petek potrdila, da nek dogovor obstaja, a več ni želela razkriti. Najmanj je znano glede osmerice kandidatov za ministrska mesta, ki naj bi pripadla SMC. Jasno je le, da je v kandidaturo za finančnega ministra že privolil ekonomist Dušan Mramor. Uradnih informacij o ostalih resorjih, ki bi pripadli največji parlamentarni stranki, ni, se je pa kot kandidatko za ministrico za zdravje omenjalo nekdanjo državno sekretarko na finančnem ministrstvu Milojko Kolar. "Prvič slišim," se je odzvala Kustec Lipicerjeva. Kandidat za notranjega ministra naj bi bil poslanec SMC in strokovnjak na področju varnostnih ved Bojan Dobovšek, ki pa tega ne želi ne potrditi in ne zanikati. Za STA je dejal le, da bo Cerar kadre izbiral na podlagi izkušenj in kompetenc.
Zunanje ministrstvo DeSUS-u
Prvak DeSUS Karl Erjavec je zatrdil, da bosta zunanje ministrstvo, ki ga trenutno vodi sam, ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Gorazd Žmavc, tudi tokrat pripadla tej stranki. V igri so po Erjavčevih besedah še ministrstvo za kulturo, infrastrukturo, okolje in prostor ter javno upravo. Med kandidati za ministrski položaj iz vrst DeSUS naj bi bila poslanka Julijana Bizjak Mlakar, morda se bo na stolček ministra vrnil tudi nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar. Ta je za STA potrdil, da se za župana Pirana ne namerava potegovati, glede ministrov pa da so v teku razgovori in da ni še nič povsem gotovo. Tudi pri SD sta že znana dva resorja, ki bosta v njihovih rokah. Vztrajali so namreč pri ministrstvu za delo, ki ga že v tem mandatu vodi Anja Kopač Mrak, in ga tudi dobili. Predsedujoči SD Dejan Židan bo zelo verjetno ostal minister za kmetijstvo. Tretji resor je še pod vprašajem, v igri naj bi bila šolski, zlasti pa obrambni. Kandidat za slednjega naj bi bil poslanec SD Janko Veber. "Ni pomembno, kakšen resor vodimo, pač pa da damo kompetentne ljudi tja. Mi se ne bomo tepli za infrastrukturo in podobne resorje, kjer imajo nekateri občutek, da lahko naredijo nek biznis iz tega," je bil v petek nekoliko oster vodja poslancev SD Matjaž Han. Ne bi bilo sicer prvič, da bi koalicijske stranke bile boj ravno pri infrastrukturnem resorju, pri čemer nekateri mediji kot najverjetnejšega kandidata omenjajo Jureta Lebna iz vrst SMC, sicer iz Zavoda za gradbeništvo. Potencialne partnerice tako prihodnji teden čaka piljenje podrobnosti koalicijskega sporazuma po poglavjih, parafiranje besedila pa je pričakovati proti koncu avgusta oz. v začetku septembra.
