Ker je Kos izhodiščno ceno določil v znesku, ki je nižji od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki vodi stečaj Svee, pozvalo ločitvene upnike, da sporočijo svoje mnenje. Na tem delu premoženja, ki v naravi predstavlja poslovno-proizvodno halo s skladišči, upravno stavbo in blagovno znamko Svea, so ločitveni upniki: Gorenjska banka, Nova Ljubljanska banka (NLB), Poštna banka Slovenije ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prav tako je Kos vložil prvi predlog za prodajo poslovno-proizvodnega objekta s skladišči na lokaciji v Litiji. Izhodiščna cena znaša 2,5 milijona evrov, zavezujoče ponudbe pa upravitelj zbira do sredine oktobra. Tudi na tem premoženju ločitveni upniki, to so gospodarsko ministrstvo, NLB, Gorenjska banka, UniCredit Banka Slovenija in Probanka, uveljavljajo svoje pravice. Zato jih je sodišče pozvalo, da se opredelijo do Kosovega predloga. Omenjeno premoženje Svee, ki je v stečaju od decembra lani, je Kos skušal oddati v najem turškemu podjetju Diga Ing, vendar je sredi maja letos odstopil od sklenitve najemne pogodbe. Zastopnik Dige Ing Miha Petriča namreč v dogovorjenem roku ni predložil bančne garancije. Že februarja je Petrič izrazil resen namen za odkup najetega premoženja kot poslovne celote, zato je od Kosa zahteval predkupno pravico na predmetih najema. Prav tako je ponudil in obljubil, da bo zagotovil ustrezno bančno garancijo za zavarovanje plačila najemnine in vseh stroškov v zvezi z najemom. Za prvo lokacijo v Zagorju ob Savi, za katero je izhodiščna cena najema znašala 10.000 evrov, je Diga Ing ponudila 14.000 evrov, za lokacijo v Litiji pa 16.000 evrov mesečne najemnine. Za najem vseh ostalih prostorov vključno z avtoparkom in upravo podjetja po so ponudili še 20.000 evrov. Za Digo Ing, ki je bila ustanovljena leta 2011, stoji Arfan Saleh iz turške Dige Companies, ki je nameravala lani dokapitalizirati Sveo v višini 2,1 milijona evrov, vendar si je pozneje premislila. Prav ta turška družba naj bi urejala bančno garancijo.
Skoraj 16 milijonov terjatev
V stečaju Svee je sicer priznanih za nekaj manj kot 16 milijonov evrov terjatev, od tega 11,6 milijona evrov zavarovanih in 1,5 milijona evrov prednostnih. Največji upniki so NLB (5,4 milijona evrov), država (1,4 milijona evrov), Poštna banka Slovenije (1,3 milijona evrov) in Gorenjska banka (en milijon evrov). Pred stečajem je uprava Svee pripravila program prestrukturiranja, ki je v finančnem delu predvideval državno pomoč v obliki dokapitalizacije družbe in dolgoročnega kredita, pretvorbo bančnih kreditov v kapital in delni odpis kreditov. Julija lani je država Svei namenila prvi del pomoči v višini 1,4 milijona evrov, drugi del pomoči pa je gospodarsko ministrstvo decembra zavrnilo. Po oceni ministrstva je bil potreben znesek finančnih sredstev zelo visok, družba pa s konzorcijem bank ni uspela skleniti zavezujočega dogovora. Nadzorni svet družbe je nato ugotovili, da brez državne pomoči prestrukturiranja ni mogoče izvesti, zato je vodstvo vložilo predlog za stečaj.
er je Kos izhodiščno ceno določil v znesku, ki je nižji od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki vodi stečaj Svee, pozvalo ločitvene upnike, da sporočijo svoje mnenje.
Na tem delu premoženja, ki v naravi predstavlja poslovno-proizvodno halo s skladišči, upravno stavbo in blagovno znamko Svea, so ločitveni upniki: Gorenjska banka, Nova Ljubljanska banka (NLB), Poštna banka Slovenije ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Prav tako je Kos vložil prvi predlog za prodajo poslovno-proizvodnega objekta s skladišči na lokaciji v Litiji. Izhodiščna cena znaša 2,5 milijona evrov, zavezujoče ponudbe pa upravitelj zbira do sredine oktobra.
Tudi na tem premoženju ločitveni upniki, to so gospodarsko ministrstvo, NLB, Gorenjska banka, UniCredit Banka Slovenija in Probanka, uveljavljajo svoje pravice. Zato jih je sodišče pozvalo, da se opredelijo do Kosovega predloga.
Omenjeno premoženje Svee, ki je v stečaju od decembra lani, je Kos skušal oddati v najem turškemu podjetju Diga Ing, vendar je sredi maja letos odstopil od sklenitve najemne pogodbe. Zastopnik Dige Ing Miha Petriča namreč v dogovorjenem roku ni predložil bančne garancije.
Že februarja je Petrič izrazil resen namen za odkup najetega premoženja kot poslovne celote, zato je od Kosa zahteval predkupno pravico na predmetih najema. Prav tako je ponudil in obljubil, da bo zagotovil ustrezno bančno garancijo za zavarovanje plačila najemnine in vseh stroškov v zvezi z najemom.
Za prvo lokacijo v Zagorju ob Savi, za katero je izhodiščna cena najema znašala 10.000 evrov, je Diga Ing ponudila 14.000 evrov, za lokacijo v Litiji pa 16.000 evrov mesečne najemnine. Za najem vseh ostalih prostorov vključno z avtoparkom in upravo podjetja po so ponudili še 20.000 evrov.
Za Digo Ing, ki je bila ustanovljena leta 2011, stoji Arfan Saleh iz turške Dige Companies, ki je nameravala lani dokapitalizirati Sveo v višini 2,1 milijona evrov, vendar si je pozneje premislila. Prav ta turška družba naj bi urejala bančno garancijo.
V stečaju Svee je sicer priznanih za nekaj manj kot 16 milijonov evrov terjatev, od tega 11,6 milijona evrov zavarovanih in 1,5 milijona evrov prednostnih. Največji upniki so NLB (5,4 milijona evrov), država (1,4 milijona evrov), Poštna banka Slovenije (1,3 milijona evrov) in Gorenjska banka (en milijon evrov).
Pred stečajem je uprava Svee pripravila program prestrukturiranja, ki je v finančnem delu predvideval državno pomoč v obliki dokapitalizacije družbe in dolgoročnega kredita, pretvorbo bančnih kreditov v kapital in delni odpis kreditov.
Julija lani je država Svei namenila prvi del pomoči v višini 1,4 milijona evrov, drugi del pomoči pa je gospodarsko ministrstvo decembra zavrnilo. Po oceni ministrstva je bil potreben znesek finančnih sredstev zelo visok, družba pa s konzorcijem bank ni uspela skleniti zavezujočega dogovora.
Nadzorni svet družbe je nato ugotovili, da brez državne pomoči prestrukturiranja ni mogoče izvesti, zato je vodstvo vložilo predlog za stečaj.
