Šest žrtev grozljive nesreče
Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je zgodila 23. avgusta predlani nekaj pred 8. uro v bližini Iga med pristajanjem toplozračnega balona. Razlog za nesrečo naj bi bil močan nevihtni piš oz. striženje vetra pri tleh. Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge pa je zajel ogenj.
Na balonu je bilo 32 ljudi, od katerih so na kraju nesreče umrli štirje, dva pa sta umrla pozneje v bolnišnicah. Med mrtvimi je bila tričlanska družina z enajstletnim dekletom, dva zakonca in še ena ženska. Od 26 preživelih jih je bilo še 12 hudo ranjenih, 14 pa se jih je laže poškodovalo.
Prvi izsledki preiskave, ki jo vodijo v službi za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, so pokazali, da je nesreči botroval splet okoliščin. Vodja službe Roman Rovanšek je ob predstavitvi napredovanja preiskave pred letom dni izpostavil, da so bili že pred vzletom iz Ljubljane proti zahodu dobro vidni nevihtni oblaki.
Do drastične spremembe meteoroloških pogojev je prišlo v drugi tretjini leta. V času, ko je pilot zniževal višino balona, je veter že bistveno povečal hitrost letenja. Pri trčenju balona z drevesom je prišlo še do poškodbe plinske napeljave, sledila pa sta eksplozija in požar.
Končno poročilo o nesreči najbrž šele septembra
Končno poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov očitno tudi ob drugi obletnici nesreče še ne bo pripravljeno. Kot je za STA pojasnil preiskovalec Toni Stojčevski, so že izdali osnutek končnega poročila, a so ga morali v skladu z evropsko uredbo v juliju v pregled posredovati pristojnim organom.
Med temi so resorno ministrstvo, javna agencija za civilno letalstvo, evropska agencija za civilno letalstvo, proizvajalec balona, operater, preiskovalni organ države proizvajalca balona in letalski preiskovalni organi držav, iz katerih so prihajali udeleženci nesreče. Njihove pripombe in komentarji so na naslov službe že prispeli, vendar pa bo končno poročilo objavljeno po njihovi analizi.
Kot napoveduje Stojčevski, se datum izdaje končnega poročila zato ne bo ujemal z datumom, ki ga je načrtovala služba, torej ob drugi obletnici nesreče. Po neuradnih informacijah naj bi poročilo luč sveta ugledalo septembra.
Pristojna agencija poostrila nadzor in doslej izdala pet dovoljenj
Kmalu po nesreči se je izkazalo, da pilot ni imel veljavnega dovoljenja za letenje, nesreča pa je razkrila tudi zmedo na področju opravljanja komercialnih poletov. Izkazalo se je, da niti podjetje Balonarski center, ki je organiziralo omenjeni let, niti preostali izvajalci komercialnih poletov nimajo ustreznega operativnega dovoljenja.
Agencija za civilno letalstvo je zato balonarje, zmajarje in padalce prizemljila ter septembra 2012 objavila operativno-tehnično zahtevo, leto pozneje pa še pravilnik o tehničnih zahtevah za vzletanje in pristajanje balonov.
Kot so za STA pojasnili v agenciji, so v času od izdaje operatino-tehnične zahteve prejeli 13 vlog za dovoljenje za izvajanje zračnega prevoza potnikov z baloni. Osmim vlagateljem izpolnjevanja pogojev ni uspelo dokazati. Dovoljenja pa je agencija izdala podjetju Abstel, Balonarskemu centru Barje, Letalskemu in navtičnemu društvu Pegaz, Balonarskemu klubu Letimo in samostojnemu podjetniku Gregorju Koprivcu.
Kot zagotavljajo na agenciji, so imetniki spričeval letalskega prevoznika pod stalnim nadzorom agencije. Že v postopku certifikacije pa so morali dokazati, da lahko varno izvajajo tovrstne operacije, kar je agencija preverila tudi na demonstracijskem letu.
Agencija je letos pravila tudi šest nadzorov nad imetniki spričeval za opravljanje komercialne dejavnosti prevoza potnikov. Ugotovila je skladnost izvajanja operacij s sprejetimi predpisi, zato ni ukrepala.
Zanimanje za letenje z balonom manjše zlasti med domačini
Grega Trček iz Balonarskega centra Barje je potrdil, da so danes predpisi primerljivi s tistimi, ki urejajo komercialno letenje v tujini. Predpisi za izvajanje komercialnih prevozov potnikov za pravne osebe v primerjavi s športnim, klubskim letenjem, so bistveno zahtevnejši. Prav tako so standardi za pridobitev komercialne licence pilota bistveno zahtevnejši kot za pridobitev športne licence, je za STA pojasnil Trček.
Na ureditev področja so čakali dolgo, žal pa je obdobje "brezvladja" izkoristil tudi kakšen izvajalec, ki je to dejavnost izvajal po domače in po nizkih cenah. Ob tem je Trček opozoril, da med operaterji, ki so sedaj pridobili spričevalo, ni izvajalca poletov, ki je imel nesrečo na Barju.
Pred izdajo predpisov je po navedbah Trčka lahko to dejavnost opravljal vsak, ki je imel veljavno licenco pilota balona, v knjižici letenja pa "uradno" naletenih več kot 100 ur, ne glede na velikost balona. To je podobno, kot da bi pilot imel licenco za letenje s štirisedežnim letalom Cessna 172, vendar bi v komercialne namene letel tudi z Airbusom 319, je ponazoril Trček.
Po nesreči se je zelo povečal tudi nadzor nad ponudniki komercialnih poletov, pritrjuje Trček. Kot pojasnjuje, je letos že imel en napovedan nadzor in en nenapovedan nadzor na terenu. Letalskemu nadzorniku je moral pokazati vso predpisano dokumentacijo, od najave leta, seznama potnikov, dokumentov o pilotu in balonu pa vse do zapisa o pripravi leta, ki vsebuje tudi vremensko informacijo.
Kljub zaostrenim pravilom se je interes za letenje po oceni Trčka v zadnjem času občutno zmanjšal, zlasti med domačini, medtem ko tujci še vedno radi letijo. Verjetno bo moralo miniti še nekaj časa, da spomin na nesrečo ne bo več tako živ in da bo v javnosti prevladalo mnenje, da je letenje danes bolj nadzorovano in pri registriranih ponudnikih tudi varno, je še poudaril.
Pilot se je pritožil na sklep o uvedbi preiskave
V senci še vedno živega spomina na tragedijo na Ljubljanskem barju poteka tudi postopek ugotavljanja odgovornosti pilota padlega balona, Mira Kolenca. Po poročanju Dela in Dnevnika je tožilstvo zahtevo za preiskavo vložilo marca letos, 13. maja pa je bil Kolenc tudi zaslišan pred preiskovalno sodnico.
Neuradno naj bi med drugim povedal, da je potnikom še pred pristankom, ko je ocenil, da bi ta lahko bil težaven, dal navodila, naj se pripravijo na trd pristanek, torej primejo za ročaje in imajo mehka kolena. Ali ga niso ubogali in so celo poskakali iz košare ali jih je iz nje vrglo, ni povsem jasno, saj je ob prvem trdem pristanku izgubil zavest. Naj bi pa Kolenc ob tem zavrnil vse očitke, da ni dovolj pozorno spremljal vremenske napovedi.
Sodišče je 7. julija izdalo sklep o uvedbi sodne preiskave, a še ni pravnomočen, saj se je s svojim zagovornikom Borisom Grobelnikom na sklep Kolenc pritožil. Tožilstvo Kolenca preganja zaradi povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar mu grozi kazen do osem let zapora.
