Uprava navaja, da študentje svoje delo opravljajo z bistveno nižjo odgovornostjo kot zaposleni, prav tako imajo več fleksibilnosti pri svoji odsotnosti. Zapisali so, da takšna sodna praksa predstavlja posmeh in diskriminacijo vseh delavcev v Republiki Sloveniji, ki svoje delo opravljajo vestno in redno, saj da v nasprotju z namenom študentskega dela ne upošteva dejanskih, socialnih in gospodarskih razmer na trgu.
Kot smo poročali že pretekli teden, so različne skupine stevardes in stevardov, ki so svoje delo pri nacionalnem letalskem prevozniku Adria Airways opravljali kot prekerci, torej prek študentskih napotnic ali kot samostojni podjetniki, na sodišču dosegle svojo pravico. Njihovo delovno razmerje je namreč po mnenju višjega sodišča kazalo na vse elemente redne zaposlitve. Adria je nekatere od njih na podlagi lanske razsodbe višjega sodišča zato morala zaposliti v redno delovno razmerje.
Kjer so elementi sistematiziranega delovnega mesta, mora biti tudi pogodba za (ne)določen čas.
Nadalje je skupina sedmih na višjem sodišču marca letos uveljavila tudi pravico do nadomestila za obdobje, ko so jim neupravičeno odpovedali prekerno delovno razmerje, čeprav to ni bilo definirano s sklenitvijo pogodbe za določen ali nedoločen čas. Od letalskega prevoznika naj bi sedem posameznikov tako iztožilo kar 800.000 evrov odškodnine v bruto znesku.
Adrijine navedbe sicer niso povsem skladne z navedbami prekercev. Kot smo zapisali, so ti svojo pravico dosegli ravno na podlagi formalnih kvalifikacij, ki so bile popolnoma enake redno zaposlenim, prav tako pa jih je uprava z internimi testi »spodbujala« k redni prisotnosti na delovnem mestu. Uprava Adrie nam zdaj sporoča, da je stališče višjega sodišča absurdno, češ da se je to pri odločitvi naslonilo na Zakon o delovnih razmerjih, ki v tem primeru naj ne bi bil relevanten, saj da gre za študentsko delo, pri katerem gre za prostovoljno povpraševanje študentov po delu, ne za zahteve podjetij.
Povedano drugače, prekerci po Adrijinem mnenju v negotova delovna razmerja vstopajo prostovoljno. Če so ta delovna razmerja po naključju identična rednim, je to le nesrečna okoliščina in ne zakonsko urejena formalnost. Iz tega očitno sledi, da si Adria in domnevno celotno slovensko gospodarstvo (v zagovor katerega se postavlja uprava Adrie) želi prihraniti privilegij najemanja delovne sile na načine, s katerimi izigravajo zakonodajo, ki sicer ureja delovna razmerja. Pri tem pa se povsem požvižga na zgodovinsko pridobljene pravice delavstva glede zdravstvene in socialne varnosti, odpravnine, urejene bolniške odsotnosti, sindikalnega organiziranja in kolektivne pogodbe.
Uprava Adrie je svoj odziv zaključila z moralnim naukom, da bi mediji realno sliko navedenega lahko prikazali z oceno številk izplačil, ki jih lahko sproži precedens, postavljen s to sodno odločbo. Po njihovem si študentje s takšnimi sodbami lahko zaslužijo za stanovanje, čeprav zanj v obdobju, ko so bili neupravičeno odpoklicani z delovnega mesta, niso delali. To bi po njihovem predstavljalo preveliko breme za gospodarstvo, ki se bori z recesijo.
Povzeto: v svojem odzivu torej brez kančka slabe vesti zaključujejo, da je izkoriščanje oziroma tako imenovana fleksibilizacija delovne sile eden ključnih načinov za izhod iz gospodarske krize, čeprav na začetku pisma navajajo, da so dobri odnosi z zaposlenimi ključnega pomena za poslovanje, na podlagi česar navedbe glede šikaniranja zaposlenih označujejo za čisto izmišljotino.
