Praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Z državnim praznikom se danes spominjamo obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Državna proslava je v soboto potekala v Beltincih, ko je zbrane nagovoril predsednik DZ Milan Brglez. Urad predsednika republike danes pripravlja dan odprtih vrat, pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Brglez je na sobotni državni proslavi ob 95. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom med drugim poudaril, da je zgodovina slovenskega naroda žal v veliki meri prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja in drugimi oblikami podrejanja, zato je ta praznik še toliko bolj svetel trenutek naše zgodovine.
Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Po koncu prve svetovne vojne je Mirovna konferenca soglašala s tem, da Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi ta del ozemlja. Tako je jugoslovanska vojska oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti.
Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Določen del Slovencev danes sicer še vedno živi na ozemlju ob Rabi in je tudi po omenjeni pogodbi ostal na Madžarskem.
17. avgust je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, postal z novelo zakona o praznikih, ki jo je DZ sprejel septembra 2005.