Spominu na prvo obsežnejše pravno besedilo v slovenskem jeziku so se pred kratkim poklonili v kraju, kjer je nastal. V Cirju pri Raki, kjer je pod okriljem raških vinogradnikov potekal jubilejni 10. cvičkov večer. Ime vasice je v svet ponesel tedanji raški župnik Andrej Recelj, ki je leta 1582 iz nemškega v slovenski jezik prevedel gorskopravni zakon.
»Zakon je imel 52 členov in v njih je natančno pisalo, kako se mora ravnati v določenem primeru,« je na tradicionalni okrogli mizi povedal zgodovinar Stane Granda. Posebnost tega prava je bila, da prevzemniki vinogradniških parcel, ki so jih zainteresiranim ne glede na poreklo ali družbeni položaj dali zemljiški gospodi, niso bili podložniki.
Medsebojne zadeve so urejali pod vodstvom iz njihovih vrst izbranega gorskega sodnika ter na podlagi določil gorskega prava. Zadnji je imel vpliv na praktično vse, kar se je dogajalo v vinski gorici. Če pravil vinogradniki niso spoštovali, je sledila kazen. »Kršitelji so kazni morali plačati v denarju, v vinu ali pa so bile fizične oblike. Lahko so jih dobili po zadnji plati ali po ustih, če so na primer grdo govorili oziroma zmerjali. V tem primeru piše, da se je moral tisti, ki je grdo govoril, oprostite izrazu, udariti po gobcu,« je pojasni Granda.
V najhujših primerih nemorale so krivci lahko celo ostali brez vinograda ali so po svetu hodili zaznamovani za vedno — brez uhlja, ki so jim ga odrezali kot opomin. Prvi slovenski obsežnejši pravni tekst je v praksi veljal skoraj 300 let. Da so gorske bukve lahko aktualne še danes, pa se je strinjala večina sogovornikov na okrogli mizi.
