Poudaril je tudi, da se mora Bruselj na dogajanje nemudoma odzvati ter da poletne počitnice ne smejo biti izgovor. Poljska tako zahteva nujno zasedanje evropskih ministrov za kmetijstvo in ribištvo. Zahteve glede kompenzacij sta napovedala tudi češki premier Bohuslav Sobotka, ki je ob tem zahteval "določeno solidarnost s strani Evrope", in njegov finski kolega Alexander Stubb. Latvijska predsednica vlade Laimdota Straujuma je državljane pozvala, naj kupujejo več domače hrane, še posebej mleka in rib. Zaskrbljenost so izrazili tudi na grškem zunanjem ministrstvu, kjer pa so dodali, da so v zvezi s tem vprašanjem vzpostavili stik z Moskvo.
Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos je v odzivu na embargo kmetijskemu sektorju v uniji izrekel podporo. Ciolos je poleg tega izrazil zaupanje, da se bo "naš odporni kmetijski sektor hitro obrnil v smer novih trgov in možnosti". Kot je dodal, pa je treba sektor podpreti, "da bo prehod stekel gladko". Tu je nujen evropski odgovor. Komisar je poudaril, da je o tej temi že govoril z evropskimi kmetijskimi ministri, še posebej pa z italijanskim predsedstvom EU. Evropski komisar za trgovino Karel de Gucht je medtem ocenil, da bi lahko Evropska komisija iz svojih rezerv za kompenzacije kmetom zagotovila do 400 milijonov evrov iz letnih proračunskih rezerv za krizne situacije v kmetijstvu, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki povzema neimenovane bruseljske medije.
Prvi predlog komisije je moč pričakovati prihodnji teden. Ruska prepoved ali omejitev uvoza prehrambenih in kmetijskih proizvodov v Sloveniji utegne prizadeti približno tretjino slovenskega izvoza kmetijskih proizvodov v Rusijo, so za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Za Slovenijo najpomembnejše postavke - proizvodov za otroško hrano - namreč ni na seznamu prepovedi. Slovenija je lani v Rusijo izvozila za 11 milijonov evrov proizvodov za otroško hrano. To je po pojasnilih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo najpomembnejša postavka znotraj izvoza prehrambenih in kmetijskih proizvodov v Rusijo. Utegne pa biti slovenski izvoz prizadet v okviru druge najpomembnejše postavke - razna živila. Izvoz teh na ruski trg je lani dosegel okoli devet milijonov evrov.
Tako kot na gospodarskem kot tudi na zunanjem ministrstvu pričakujejo tudi določene posredne negativne gospodarske učinke, povezane s povečanjem ponudbe kmetijskih izdelkov na trgu EU. Za razliko od EU se v ZDA z ruskimi sankcijami ne obremenjujejo. Predstavniki ameriške administracije so v četrtek ruske sankcije proti Zahodu označili za politično motivirane in zanemarljive. Po prepričanju Washingtona gre dejansko za sankcije proti Rusom samim, saj bodo posledice sankcij veliko hujše zanje kot pa za Zahod. Medtem ko izvoz ZDA v Rusijo predstavlja le majhen delež ameriškega BDP, pa kar 13 odstotkov ruskega BDP prihaja iz izvoza v ZDA. Avstralska vlada je medtem izrazila razočaranje ob ukrepanju Moskve. Zatrdila pa je, da bodo v Sydneyu naredili vse, da njene posledice za avstralske proizvajalce čim bolj omejijo. Rusi se v ocenah ruskih povračilnih sankcij razhajajo. Nekateri se spominjajo napol praznih polic iz sovjetskih časov, spet drugi menijo, da bo najbolj prizadeta ruska elita. Večini pa je skupna bojazen pred rastjo cen.
Praktično popolna prepoved uvoza hrane iz držav, ki so podprle sankcije proti Rusiji, bo po pisanju ruskega političnega dnevnika Novaja Gazeta prizadela mnogo katerega ruskega potrošnika. In "udarila" bo predvsem na treh mestih: po želodcu, denarnici in možganih. Po želodcu zato, ker se bo zmanjšal nabor izdelkov na policah, po denarnici pa zato, ker pri zmanjšanju ponudbe in konkurence cene rastejo. Na možgane pa bodo ukrepi vplivali zato, ker državljanom zatrjujejo, da ne bodo ničesar opazili, saj da bodo vse rešili domači proizvajalci in prijateljske države. Sicer pa glede na javnomnenjsko anketo, ki so jo v Rusiji izvedli med 1. in 4. avgustom, skoraj tri četrtine Rusov podpira povračilne sankcije proti Zahodu. 64 odstotkov vprašanih meni, da jih sankcije zahoda ne bodo prizadele, 25 odstotkov pa, da bi lahko zaradi njih imeli težave. 38 odstotkov vprašanih meni, da zahodni ukrepi predstavljajo grožnjo ruskemu gospodarstvu. V anketi je sodelovalo 1600 ljudi, izvedel pa jo je ruski analitični center Levada. Zahodne sankcije in ruski protiukrepi so posledica krize v Ukrajini, ki je danes napovedala svoje sankcije proti Rusiji. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je obelodanil seznam sankcij, ki vključuje 65 večinoma ruskih podjetij in 172 "državljanov Rusije in drugih držav".
Parlament v Kijevu bo o sankcijah odločal v torek. Na nemirnem vzhodu države se je z nezmanjšano silo nadaljevalo nasilje. Kot so sporočile ukrajinske sile, so proruski separatisti v bližini letališča v Lugansku v četrtek streljali na vojaški medicinski helikopter in ranili člane posadke. V bojih med ukrajinsko vojsko in separatisti je bilo poleg tega po navedbah vojske v minulih 24 urah ubitih 15 pripadnikov ukrajinskih sil. V Donecku pa so bili po navedbah tamkajšnjih oblasti v četrtkovem obstreljevanju ubiti štirje civilisti, 18 ljudi pa je bilo ranjenih.