Svoj aktivizem je začel že pri rosnih 16 letih, ko je prvič prebegnil v tujino, saj je začutil, da sistem v Jugoslaviji hudo smrdi. Politični azil je večkrat iskal v Italiji, Nemčiji ter drugod po Evropi in zdi se, da je bil z vsako vrnitvijo nazaj v Slovenijo oziroma Jugoslavijo močnejši.
Raziskali bomo vašo zgodbo
So vas ogoljufali, vam prodali pokvarjen izdelek, vas peljali žejne čez vodo? Morda veste kaj, kar bi morali vedeti tudi drugi? Dobite me na:
E: robert.marin@svet24.si
N: Papirniški trg 17,
1260 Ljubljana Polje.
T: 01 588 04 80
Konec osemdesetih je s svojimi diverzantskimi akcijami začel rušiti nekdanjo skupno državo, njegova Kraljeva stranka Slovenije pa je imela na začetku devetdesetih, na vrhuncu moči, več kot 300 članov. Vendar so mu »rdeče sile kontinuitete« stranko ukinile, prijatelji pa obrnili hrbet. Valenčič se zaveda, da je do kraljevine Slovenije še dolga in trnova pot. Medijev ne mara, ker ga praviloma ignorirajo in ne poročajo »resnice«. Enako ogorčen je tudi nad politiki, ne glede na pol.
Kdaj in kako ste postali prvi slovenski kralj?
Že v sedemdesetih letih sem bil politični emigrant, pri šestnajstih letih sem azil iskal v Italiji, pa Franciji. Sistema v Jugoslaviji od rojstva nisem mogel prenašati. Med služenjem vojaškega roka v JLA na Kosovu sem to politiko še bolje spoznal, vse, od življenja do smrti. Videl sem, kaj se dogaja v mednarodni politiki, kakšen vpliv imajo Američani. Maja 1988 sem v Ženevi napisal »rušilno pismo« Jugoslaviji in ga nato 25. maja, na Titov rojstni dan oziroma dan mladosti, lansiral svetovni javnosti. Za kralja sem se proglasil januarja 1989 na osnovi svojega pisanja in delovanja. Kot kralj sem takrat nastopil kot opozicija komunizmu, kar je bila prva taka politična iniciativa pri nas, takrat še ni bilo strank.
Sploh nisem zbral dovolj podpisov za ustanovitev stranke. Ljudje so preveč prestrašeni, da bi dajali podpise.
Ali bi ob prevzemu oblasti spremenili državne simbole?
Seveda bi jih spremenil, trenutna zastava je sramota za vse ljudi, ne le za Slovence. Ko sem se razglasil za kralja, sem naredil tudi zastavo. To je bil sicer prvi predlog za slovensko zastavo, najdete ga na spletu. Zelena zrcali duhovnost, modra deluje v smeri neskončnosti, rdeča predstavlja akcijo, bela s črnim robom resnico, rumen križ pa naj bi predstavljal ljubezen in povezuje vse v celoto.
Katere spremembe na državni ravni bi še uvedli? Kje bi bila vaša prestolnica in kje vaša rezidenca?
Prestolnica bi ostala Ljubljana, moja rezidenca pa grad. Slovenija bi s kraljevino postala odgovorna država, ne pa ta gangsterski konglomerat, kot ga imamo danes. V Sloveniji nimamo zdrave desnice. Imamo navidezno desnico, ki dela za ameriške in ekstremne evropske interese. Slovenijo bi tudi izpisal iz zveze Nato, v Evropski uniji pa bi ostali.
Kakšno usodo napovedujete Miru Cerarju?
V Miru Cerarju vidim nekaj Kučana. Zagotovo ne bo imel dolgega roka trajanja. Cerar se sklicuje na pravno državo, Slovenija pa to ni, ne glede na Janševe izjave. Pa Janše sploh ne zagovarjam, da se razumemo, niti se ne vtikam več v to Patrio. Svoje mnenje v zvezi s tem sem že večkrat povedal, a sem ostal nerazumljen.
Vaša soproga Martina Valenčič je leta 2012 kandidirala za predsednico države in pogorela. Kakšno usodo ji napovedujete na ljubljanskih županskih volitvah?
Podobno kot na predsedniških volitvah – ne bo dobila prav veliko glasov. Financ nima, da bi plačala oglase, plakate ali ljudem, da bi agitirali zanjo. Ima pa dober, odličen program. In ima interes veliko narediti, pa ne za lasten žep. Ljubljano bi zastopala, kot je treba, tudi v svetu. Ljudem bi omogočila nova delovna mesta, razvijala bi turizem, podjetništvo, vse. In da ne boste presenečeni, če zmaga, bo ljubljanski grad podarila meni. Pika. Čim zmaga, je Ljubljanski grad moj.
Lahko se zgodi, da boste zdaj vi en dober članek o meni napisal, pa še kdo, pa še kdo ...
S čim se preživljate?
Ukvarjam se fotografijo in pomagam Martini, ki ima podjetje, pri izdelavi spletnih strani, vizitk in podobnih reči.
Bojda ste nekoč snemali družbenokritične pornofilme, za igralke pa novačili prostitutke?
Do erotike nimam negativnega odnosa. Poglejte po Evropi, v Nemčiji, Franciji, Italiji, tam prostitucija poteka svobodno, ljudje v Sloveniji imajo o tem napačno predstavo. Nisem pa za svoje filme novačil prostitutk, to je laž. Sam s prostitucijo nimam ničesar, razen kar sem koristil po Evropi. V filmu Billy cigara je nastopal par iz okolice Ajdovščine. Film sem posnel na temo takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona, ker sem vedel, da bo šel bombardirat Srbijo. Pravzaprav je bil to en tak mirovniški pornofilm, kritika takratnega stanja. Nikoli nisem snemal samo seksa.
S katerimi slovenskimi politiki ali znanimi obrazi bi danes posneli pornofilm?
S slovenskimi politiki ne bi snemal erotičnih filmov. Ko sem pred leti želel posneti Ne čujem dobro, parodijo na Slobodana Miloševića, nisem dobil nobenega slovenskega korenjaka, da bi mi financiral film. Enako se mi je zgodilo, ko sem želel posneti film na temo sprejema Slovenije v Evropsko unijo, kjer bi Igor Bavčar v sklepnem dejanju zaplesal striptiz.
