Doslej so znani predlogi za komisarske kandidate iz 23 držav. Poleg Slovenije jih še niso posredovale Italija, Nizozemska, Romunija in Belgija, so pojasnili viri. Čas se izteka, članice morajo predloge posredovati do konca meseca, torej do četrtka.
Doslej je med predlaganimi imeni premalo žensk. Ženske so po neuradnih navedbah predlagale le tri članice: Češka Vero Jourovo, Bolgarija Kristalino Georgievo in Švedska Cecilio Malmström.
Evropski parlament je že napovedal, da komisarske ekipe ne bo potrdil, če v njej ne bo vsaj toliko komisark kot v sedanji, torej devet. Če žensk ne bo dovolj, bo tako moral Juncker nekatere predloge zavrniti in pozvati k novim, so povedali viri.
V Bruslju ob tem znova izpostavljajo, da lahko članice predlagajo več kandidatov ali kandidatk, kot je to storil tedanji luksemburški premier Juncker v času oblikovanja ekipe Romana Prodija, in končno izbiro prepustijo predsedniku komisije.
Juncker je tedaj predlagal tri kandidatke, po eno iz liberalne, krščanskodemokratske in socialistične stranke. Prodi je nato izbral tisto možnost, ki je najbolj ustrezala pri sestavljanju komisarske ekipe, krščansko demokratko Viviane Reding.
Da so komisarski kandidati izbrani na podlagi predlogov članic, torej ne nujno le enega predloga, piše tudi v pogodbi EU, v členu 17: "Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane komisije. Osebe so izbrane na podlagi predlogov držav članic."
Šele v začetku septembra bodo tako po pričakovanjih uradno znana vsa imena in razdelitev resorjev. O tem, kakšen resor bi lahko dobila Slovenija, viri danes niso želeli ugibati, češ da potrebujejo najprej vsa imena, so pa nedvoumno dali vedeti, da bi Bratuškova dobila podpredsedniški položaj. Teh je v komisiji običajno sicer več, o številu pa odloči predsednik komisije.
Juncker je sicer pri oblikovanju svoje komisarske ekipe v tesnih stikih z vsemi voditelji članic unije, tudi s predsednico slovenske vlade Bratuškovo, s katero sta po navedbah virov v minulih dneh govorila po telefonu in sta tudi sicer v rednih stikih.
Juncker torej do četrtka pričakuje predloge o komisarskih kandidatih od vseh članic, nato pa bo čez poletje premislil o tem, kakšna bi bila idealna sestava nove komisarske ekipe.
Končen seznam komisarskih kandidatov namerava doreči v začetku septembra, po dogovoru o položaju predsednika Evropskega sveta in visokem zunanjepolitičnem položaju, ki se pričakuje 30. avgusta.
Šele v začetku septembra bodo tako po pričakovanjih uradno znana vsa imena in razdelitev resorjev. O tem, kakšen resor bi lahko dobila Slovenija, viri danes niso želeli ugibati, češ da potrebujejo najprej vsa imena, so pa nedvoumno dali vedeti, da bi Bratuškova dobila podpredsedniški položaj. Teh je v komisiji običajno sicer več, o številu pa odloči predsednik komisije.
Pri Junckerju tudi menijo, da bi lahko Evropski parlament zaslišanja opravil v drugi polovici septembra, kot je bilo sprva načrtovano, in da bi nato parlament o komisarski ekipi lahko glasoval oktobra, tako da bi nova komisija lahko začela delati 1. novembra.
Po drugih navedbah pa preložitev odločitev o vodilnih položajih v EU na konec avgusta pomeni, da se bo ves proces oblikovanja komisije zamaknil za približno mesec dni, tako da naj bi bila zaslišanja šele oktobra, glasovanje v parlamentu verjetno mesec pozneje in tudi komisija naj bi začela delati s približno enomesečnim zamikom.
Slovenija se je razprave o komisarskem kandidatu intenzivneje lotila šele po predčasnih volitvah 13. julija. Zmagovalka volitev, Stranka Mira Cerarja (SMC), je v torek odhajajoči vladi priporočila, naj kot edinega komisarskega kandidata predlaga dosedanjega komisarja Janeza Potočnika. Bratuškova je nato napovedala, da se bo vlada o predlogu še usklajevala.
