Po podatkih iz skupnega poročila so 46.903 prostovoljci lani opravili 6.161.795 ur prostovoljskega dela. Med prostovoljci je največ žensk, po starosti pa starejših od 60 let. Največ ur je so opravili na področju socialne dejavnosti, in to kar 52 odstotkov vseh ur.
Poročilo je oddalo 494 prostovoljskih organizacij. Med prostovoljci prevladujejo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe. Pomembno skupino prostovoljcev predstavljajo tudi dijaki, študentje in upokojenci. Večjo koncentracijo prostovoljcev je zaslediti v večjih mestih.
Slovenski prostovoljci so dejavni na najrazličnejših področjih: na področju varstva okolja in ohranjanja narave, civilne zaščite in reševanja, človekovih pravic in svoboščin, kulture in umetnosti, socialne dejavnosti, rekreacije, zdravja, turizma, vzgoje in izobraževanja ter drugih.
Kljub velikemu številu prostovoljcev študija o prostovoljstvu v EU ugotavlja, da je za Slovenijo značilna relativno nizka raven vključevanja v prostovoljsko delo. V prostovoljskih dejavnostih namreč sodeluje le od deset do 19 odstotkov odraslih oseb. Z največ prostovoljskega dela se lahko pohvalijo v Avstriji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer se v prostovoljske aktivnosti vključuje več kot 40 odstotkov odraslih oseb. Evropska študija navaja, da v Sloveniji prispevek prostovoljskega dela v BDP ne dosega enega odstotka, kar nas uvršča v skupino držav z nizkim prispevkom prostovoljskega dela v BDP. Natančne ocene prispevka prostovoljskega dela v BDP ni mogoče podati. Ocene se gibljejo od 0,08 odstotka do petih odstotkov. V razvitih državah, kot so Avstrija, Nizozemska in Švedska, prispevek prostovoljskega dela v BDP dosega od treh do petih odstotkov.
Posebno sliko o stanju prostovoljstva, prostovoljcev in prostovoljskih organizacijah v Sloveniji podajajo same organizacije. V svojih poročilih tako opozarjajo, da prostovoljstvo v družbi še vedno ni deležno ustreznih vzpodbud države in lokalnih skupnosti. Premalo finančnih sredstev onemogoča nemoteno delo in s tem zmanjšuje motivacijo prostovoljcev. Zaradi slabega finančnega stanja je tudi premalo (zaposlenih) oseb, ki bi lahko vodile in usposabljale prostovoljce. V prostovoljskih organizacijah se pritožujejo nad po njihovem mnenju pretirano formalizacija prostovoljskega dela. Pomanjkljivost vidijo tudi v tem, da prostovoljci niso zavarovani za nesreče pri delu. Spodbudno je, da se je ravno v času, ko so stiske posameznikov vsak dan večje in ljudje velikokrat ne vidijo izhoda, povečalo število ljudi, ki želijo pomagati in se aktivno udejstvovati kot prostovoljci.
V zadnjem obdobju postaja prostovoljsko delo vedno bolj pomembno tudi na področju dopolnjevanja storitev države in preskrbe s socialnimi storitvami. Že ob pripravi skupnega poročila za leto 2011 in leto 2012 se je pokazalo, da nekatere zakonske določbe ne omogočajo učinkovitega izvajanja organiziranega prostovoljstva in nadzora nad izvajanjem zakona. V začetku leta 2014 so zato na notranjem ministrstvu ustanovili medresorsko delovno skupino za pripravo novele zakona o prostovoljstvu. Delovna skupina, v katero so vključeni tudi predstavniki prostovoljskih organizacij, je medtem že pripravila osnutek predloga novele, ki gre predvsem v smeri poenostavitve poročanja o opravljenem prostovoljskem delu in ureditve nadzora nad izvajanjem zakona. Manjše spremembe pa so predvidene tudi pri kazenskih določbah.
Slovenija
Prispevek prostovoljskega dela ocenjen na več kot 64,5 milijona evrov
Skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2013, s katerim se je v četrtek seznanila vlada, kaže, da je bilo lani opravljenega za več kot 64,5 milijona evrov prostovoljskega dela, kar potrjuje pomemben prispevek prostovoljstva k splošni družbeni blaginji. Poročilo bo podlaga za pripravo strategije prostovoljstva za leto 2015.
