»Očistili smo strugo in okolico, obnovili dohod do zapornic, obnovili zapornico in betonski nasip, poglobili Mlinščico in strugo do zapornice,« je bil zadovoljen podpredsednik novomeške ribiške družine Zoran Leko. Prvo pobudo o ureditvi zapornic je pododbor Temenica dal že leta leto 2006, ko so po sušnih poletjih razmere na reki postale nevzdržne, prihajalo je do nizkega pretoka vode, manjših poginov, zelo slaba je bila tudi kakovost vode. »Takrat smo natančno popisali, kje bi bilo smiselno narediti pragove in katere zapornice obnoviti. Ribiška družina je o stanju reke obvestila pristojne državne institucije, vendar odgovora ni bilo. Leta 2007 se je zgodil prvi večji pogin rib, glavni razlog pa je bil znova nizek vodostaj in neustrezna komunalna infrastruktura Trebnjega, ki omogoča mešanje meteornih vod z odplakami. Leto pozneje so si točke, kjer bi lahko postavili pragove, prišli ogledat predstavniki okoljskega ministrstva in pri tem je tudi ostalo,« je razložil predsednik pododbora Temenica Bojan Arih.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Ribe so poginile še leta 2009 in 2011. Ribiči so vztrajno opozarjali pristojne državne institucije, vendar se ni zgodilo nič. Leta 2012 so se udeležili sestankov, ki jih je organizirala civilna iniciativa za rešitev reke Temenice. »Pobude so bile dobre, želje še večje, vsi smo videli problem, stvar pa je obstala na mestu. Lani smo se srečali s trebanjskim županom, ki je problem poznal in se zavedal tudi odgovornosti,« je povedal Arih. Ribiči so dobili dovoljenja, izbrali podizvajalce in stvar je stekla. Občina Trebnje je prispevala sedem tisoč evrov, ribiška družina pa 300 delovnih ur in 200 evrov za impregnacijo brvi. V prihodnje si želijo, da bi obnovili še dve zapornici in šest do deset pragov. Arih poudarja, da je to, kar so naredili pri Zakrajškovem mlinu, naloga države, in ne ribiške družine in občine, zato to ne bi smelo postati praksa.
