Nekoč mogočna LDS, njena mlajša strankarska izpostava Zares in Stranka mladih za letošnje volitve kandidatov sploh niso ponudile, Jelinčičevi nacionalisti so jih sicer zbobnali skupaj, a so pogoreli. Vrnitev v državni zbor je za zdaj uspela le Novi Sloveniji. SLS čaka zelo zahtevno delo, če želi po poti te svoje sestrske krščansko usmerjene stranke, s katero se je pred letošnjimi evropskimi volitvami uspešno pobratila in se zahvaljujoč skupni kandidatni listi prvič doslej pritihotapila v evropski parlament.
A se je na kasnejših državnozborskih volitvah izkazalo, da ji je eno poslansko mesto v Bruslju posrkalo preveč energije in kadrov, zato se je spotaknila pred domačim parlamentarnim pragom. Močna mreža, ki so jo po vsej Sloveniji razpletli župani in občinski svetniki SLS, je sicer dobra podlaga za to, da se bo tudi SLS, če bo strnila vrste, že na naslednjih volitvah vrnila v državni zbor. Toda če bo krivce za svoj tokratni volilni polom iskala le v premočni zmagi političnega vajenca Mira Cerarja, v kanibalski SDS in svojih županih, ki nočejo v razvpiti slovenski parlament, je zelo malo upanja, da ji bo uspelo.
Če namreč katera politična stranka v Sloveniji slovi po neenotnosti, je to prav gotovo SLS, kar je v svoji 26-letni zgodovini že neštetokrat potrdila. SLS mora liderja najti do izrednega kongresa 6. decembra. Tako slab volilni izid, kot ga je dosegla na državnozborskih volitvah, za seboj povleče psihozo, zato bo ta naloga še težja, kot bi bila sicer, še meni komentatorka.