Kavčič, ki se lahko pohvali z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti, je v ospredje svojih del postavljal drugo svetovno vojno in čas po njej. Kot je dejal v pogovoru za STA, so ga najbolj prizadela moralna vprašanja: od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka.
"Zagotovo je bila eden od vzrokov, da sem začel pisati, tesnoba, ki sem jo nosil s seboj. Tisti, ki smo bili v otroštvu izpostavljeni vojni, nam je to pustilo posledice. Danes vemo, da gre za posttravmatski sindrom. S pisanjem se človek razbremeni notranjih napetosti. Soustvarja svet, ki ga obvlada in hkrati razrešuje notranje dileme, ki ga mučijo," je še dejal ob prejemu nagrade.
Čeprav se je kot avtor izjemno obsežnega literarnega opusa loteval tudi mladinske proze, drame in radijskih iger, si je svoj prostor v slovenski literaturi izboril z romanom. Med vidnejša dela Kavčičevega zgodnjega ustvarjanja zagotovo sodijo romaneskni prvenec Ne vračaj se sam, zbirka novel Čez sotesko ne prideš, trilogija romanov Tja in nazaj, Od tu dalje ter Onkraj in še dlje. Poleg tega pa je poznan tudi po delih, kot so Zapisnik, Pustota, Živalski krog, Veleposlanik na Kitajskem, Minevanje zla ter Prihodnost iz leta 2005. Leta 2012 je izšel njegov roman Od nikoder do nikamor.
Slovenija
Umrl je letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič
V Ljubljani je v noči na torek umrl letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič,so sporočili iz družinskega kroga. Kot so pojasnili, je Kavčič, eden vidnejših predstavnikov sodobne slovenske literature, umrl zaradi komplikacij po operaciji. V nedeljo je Kavčič dopolnil 82 let.
Mediaspeed
