Plače funkcionarjev ureja zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Predsednik DZ se uvršča v 65. plačni razred, podpredsednika DZ v 62. plačni razred, poslanke in poslanci pa se uvrščajo od 55. do 62. plačnega razreda. Plačne razrede v tem razponu določi pristojno delovno telo, to je mandatno-volilna komisija, pojasnjuje DZ na svoji spletni strani.
Glede na sklep komisije je v najvišji plačni razred uvrščen vodja poslanske skupine, ki ima nad 20 poslancev, sledijo vodje poslanskih skupin, ki imajo do vključno 20 poslancev, in tisti, ki so predsedniki delovnih teles. Naslednji na plačni lestvici so namestniki vodij poslanskih skupin, podpredsedniki delovnih teles in ostali poslanci.
Plača poslanca se obračunava za povprečno mesečno delovno obveznost v trajanju 174 delovnih ur.
S sprejetjem sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju so plače poslancem sicer linearno znižali za 0,5 odstotka, nato pa je še progresivno zmanjšan razpon med plačnimi razredi. Po tej lestvici je osnovna plača predsednika DZ 4604,89 evra, poslanske plače pa se gibljejo od 3537,25 evra navzgor.
A ukrep, tako kot ostali dogovorjeni na področju plač v javnem sektorju, velja le do novega leta, če ne bodo sprejeti novi ukrepi. V tem primeru bi osnovna plača predsednika DZ narasla na 4817,96 evra, najnižja poslanska pa na 3661,25 evra.
Poslancem pripada tudi regres za prehrano, in sicer ta trenutno znaša 3,52 evra na dan, dobijo tudi povračilo stroškov prevoza na delo. Zaposlenemu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov zunaj kraja bivališča in živi ločeno od ožje družine, pa pripada nadomestilo za ločeno življenje, in sicer kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Od 1. junija 2012 to nadomestilo znaša 140,54 evra mesečno. Poslancem pripada tudi dodatek za delovno dobo.
Poslanci imajo tudi pravico do mesečnega pavšala za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti. V to so denimo šteti obiski v volilni enoti, uporaba prostorov zunaj prostorov poslanske pisarne, obveščanje o aktivnostih v volilni enoti, reprezentanca ob organiziranju sej in razgovorov v volilni enoti, prevozni stroški, prenočevanje in dnevnice, priprava in distribucija gradiva, predstavitev v medijih ali na drug krajevno določen način in podobno.
Znesek pavšala je odvisen od oddaljenosti stalnega prebivališča poslanca od sedeža DZ, in sicer poslanci, ki imajo stalno bivališče do 50 kilometrov od sedeža DZ, dobijo 500 evrov, nato pa se pavšal z oddaljenostjo dviga do 800 evrov, ki jih dobijo poslanci, ki imajo stalno bivališče nad 150 kilometrov od sedeža DZ.
V zadnjih petih letih je DZ za pavšale poslank in poslancev namenil največ leta 2011, in sicer 747.174,84 evra.
Državni zbor ima v Ljubljani tudi 49 poslanskih stanovanj, ki so velika od slabih 20 do skoraj 70 kvadratih metrov. Do dodelitve službenega stanovanja so upravičeni poslanci, če njegov zakonec oziroma partner živi več kot 60 kilometrov stran, če je bliže, pa nima primernega stanovanja. Skupna vsota najemnine in obrabnine za najmanjše poslansko stanovanje znaša 90 evrov, za stanovanje v velikosti 66 kvadratov pa 300 evrov, kažejo podatki DZ na dan 23. avgusta 2013. Na začetku julija je imelo poslansko stanovanje 19 aktualnih poslancev.
Državni zbor za uporabo službenih mobilnih telefonov in službenih prenosnih računalnikov vsakemu funkcionarju zagotavlja govorno in podatkovno kartico s pravico porabe v okviru letne kvote, in sicer predsedniku DZ in vodjem poslanskih skupin do višine 1300 evrov, podpredsednikom DZ do 1100 evrov, ostalim pa do 1000 evrov.
