Prelesnikova je ob prevzemu funkcije dejala, da bo med njenimi prednostnimi nalogami odprava zaostankov, ki so nastali zaradi povečanega obsega pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Med prvimi izzivi bo tudi zagotavljanje učinkovitega izvajanja noveliranega zakona o dostopu do informacij javnega značaja, pravi.
"Podeljevanje vrste novih pristojnosti informacijskemu pooblaščencu je nedvomno priznanje, a tudi velika obremenitev, saj se novi zavezanci ne zavedajo svoje nove naloge," je dejala. Pri tem je izpostavila Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je po njenih besedah "absolutni zavezanec".
Poseben problem so po njenih besedah še neizdani podzakonski akti, ki jih morajo na podlagi novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja izdati čim prej. Tako informacijskemu pooblaščencu ne bo treba tehtati, ali je konkretna pravna oseba sploh zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je pojasnila.
Prelesnikova, rojena leta 1968, je bila po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti in nekaj letih delovanja v odvetniških pisarnah v letih od 2005 do 2008 namestnica informacijske pooblaščenke. Od leta 2008 je bila generalna sekretarka državnega zbora.
Pirc Musarjeva ji je zagotovila, da urad informacijskega pooblaščenca zapušča v vrhunski kondiciji s sodelavci, ki so deset let skupaj z njo pisali zgodbo o najbolj spoštovani instituciji v državi.
Spomnila pa je, da so na področju dostopa do javnih informacij letos dobili tudi nove zavezance, ki morajo biti od aprila letos bolj transparentni, torej podjetja pod prevladujočim vplivom države, občine ali javnih zavodov. Tu lahko nova pooblaščenka po njeni oceni pričakuje največ odpora.
Tik pred koncem mandata pa je podpisala prekrškovno odločbo za slabo banko, ki ne izpolnjuje dolžnosti. Tako je bila zadnja globa, ki jo je podpisala, globa za DUTB, je dejala. Pirc Musarjeva pa je za STA pojasnila, da ima "pooblaščenec težave pri pridobivanju informacij, ki jih slaba banka ni zavezana proaktivno objaviti, jih je pa dolžna objaviti na zahtevo prosilcev," pravi. "V glavnem so to novinarji," je še pojasnila za STA.
Prelesnikovo je za novo informacijsko pooblaščenko predlagal predsednik republike Borut Pahor, ki je kot prvi in osnovni kriterij pri izbiri kandidatke izpostavil strokovnost.
Glasovanje o njegovem predlogu v DZ je sicer tudi zaradi dvomov v strokovnost in opozoril, da Prelesnikova nima podpore v kolektivu, kamor prihaja, minilo ob odsotnosti poslanskih skupin SDS, SLS in NSi. Šele v četrtem poskusu je tako ob 46 navzočih poslancih s 43 glasovi za in enim proti DZ Prelesnikovo 4. julija vendarle potrdil za informacijsko pooblaščenko.
Informacijski pooblaščenec ima od svojih začetkov pred več kot desetimi leti vse več dela. Število izdanih odločb na področju dostopa do informacij javnega značaja od leta 2006 presega 100, od leta 2010 pa 200. Leta 2005 jih je bilo 96, leta 2004 19 in leta 2003 šest, je razvidno iz poročila za lansko leto.
Informacijski pooblaščenec deluje od leta 2003, a sprva kot pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja. Leta 2006 pa je s sprejemom zakona o informacijskem pooblaščencu ter z združitvijo pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in inšpektorata za varstvo osebnih podatkov nastal informacijski pooblaščenec, kot ga poznamo danes, ko ima 30 zaposlenih.
