Ustavno sodišče je o zadevi odločilo v začetku tega meseca, potem ko je Sodišče EU aprila razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov, ki je bila podlaga za sporne člene v slovenski zakonodaji.
Kot so danes sporočili iz urada informacijske pooblaščenke, je sodišče ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov - z vidika posega v pravice državljanov, ki niso dali povoda za takšen poseg, z vidika neobrazloženosti razlogov za relativno dolgo hrambo podatkov - podatki o telefonskih storitvah so se namreč hranili za obdobje 14 mesecev -, ter zaradi dejstva, da hranjenje prometnih podatkov ni bilo omejeno na zgolj huda kazniva dejanja.
"Ustavno sodišče je prepoznalo pomen varstva osebnih podatkov v odnosu do modernih komunikacijskih tehnologij, še posebej ko so te uporabljene s strani samih državnih organov oziroma za namen izvajanja njihovih pristojnosti," so odločitev pospremili v uradu, kjer so marca lani sprožili ustavno presojo spornih členov zakona. V skladu z odločitvijo sodišča morajo operaterji podatke uničiti nemudoma po objavi odločitve v Uradnem listu RS.
Slovenija
Operaterji morajo uničiti sporne podatke
Ustavno sodišče je razveljavilo člene zakona o elektronskih komunikacijah, ki telekomunikacijskim operaterjem nalagajo hrambo t. i. prometnih podatkov, kamor spadajo podatki o klicih in lokacijah uporabnikov mobilne telefonije. Sodišče je hrambo prepoznalo kot nesorazmerno, operaterjem pa naložilo uničenje zbranih podatkov.
