Kot je na novinarski konferenci pojasnila direktorica Pedagoškega inštituta Mojca Štraus, je Slovenija v okviru raziskave PISA 2012 skupaj s 17 državami prvič izvedla mednarodno preverjanje finančne pismenosti.
"V raziskavi PISA poleg rednega preverjanja bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnikov vsake tri leta v posameznem ciklu vključimo tudi dodatna preverjanja, kar je v PISI 2012 bilo preverjanje finančne pismenosti in reševanje problemsko zasnovanih situacij," je povedala.
V raziskavi o finančni pismenosti so sodelovale vse srednje šole in še 24 osnovnih šol, preverjanje pa je zajelo 1312 15-letnikov. Ti so v povprečju dosegli 485 točk, kar je nižje od povprečja držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je 500 točk. Največje število točk so dosegli mladi v kitajskem Šanghaju (603 točke), Belgiji (541) in Estoniji (529).
"Povprečni dosežek slovenskih 15-letnikov se med 18 državami nahaja od 9. do 14. mesta in je pod povprečjem 13 držav OECD," je poudarila Štrausova, ki je hkrati koordinatorica raziskave PISA za Slovenijo.
Raziskava je pokazala tudi, da temeljno raven finančne pismenosti v Sloveniji dosega 82 odstotkov učencev, da med spoloma ni razlik v dosežkih finančne pismenosti v večini držav, razen v Italiji, kjer so uspešnejši učenci. Kar 90 odstotkov slovenskih 15-letnikov že ima bančni račun, kar je najvišje med 18 državami, podobno je v Novi Zelandiji (89 odstotkov), povprečje 13 držav OECD pa je le 58 odstotkov.
V raziskavi o reševanju problemsko zasnovanih nalog, ki je v celoti potekalo na računalnikih, je po besedah Štrausove sodelovalo 2179 slovenskih 15-letnikov, ki so dosegli v povprečju 476 točk oz. nižje od povprečja OECD (500 točk). S povprečnim dosežkom pri reševanju problemsko zasnovanih nalog pa se Slovenija med 44 državami nahaja od 28. do 31. mesta in je tudi pod povprečjem 28 držav OECD.
"Ti rezultati so šibkejši od matematičnih in naravoslovnih dosežkov, ki smo jih predstavili decembra lani. Izvorov teh razlik iz samih podatkov raziskave ne moremo v celoti raziskati, nekateri podatki pa nakazujejo, da lahko razmišljamo tudi v smeri, da se naši učenci ne uspejo enako dobro kot njihovi vrstniki iz uspešnejših držav prilagoditi novim in kompleksnejšim situacijam," je sklenila Štrausova.
Pri tovrstni raziskavi po mnenju direktorja urada za razvoj izobraževanja Aleša Ojsterška gre za še eno v vrsti spoznanj, ki bo najširši, še posebej strokovni javnosti v pomoč pri zagotavljanju kakovosti v izobraževanju. Na uradu jim ta spoznanja namreč pomagajo pri načrtovanju novih ukrepov in dialogu s strokovnimi javnostmi. "Gre namreč za to, da lahko te rezultate jemljejo kot argument pri naslavljanju ali umeščanju svojih nalog," je dodal Ojsteršek.
