Iz arhivskih dokumentov je po besedah Leljaka razvidno, da so se sodelavci SDV 19. septembra 1988 v Sloveniji sestali s svojim sodelavcem Milanom Doričem, ki je večinoma deloval v Nemčiji in v Avstriji. Na sestanku naj bi se dogovorili o atentatu na Štedula, pri tem pa je Dorič po besedah Leljaka prejel tri kose orožja in obljubo, da bo dobil 30.000 nemških mark.
Na sestanku je bilo po besedah Leljaka tudi dogovorjeno, da bo z Doričem v navezi Rafael Mohorko, ki je danes odvetnik v Celju, na Leljakove pozive, naj danes pojasni takratne dogodke, pa se po Leljakovih navedbah ne odziva.
Po sestanku je po ugotovitvah Leljaka Dorič odšel na Škotsko, kjer je navezal stik z Štedulom, ki je tam živel kot hrvaški emigrant, nato pa pod pretvezo, da je njegov družinski prijatelj, spremljal njegovo gibanje in navade ter o tem poročal SDV. SDV je atentat izvedla 20. novembra 1988 v času, ko je Štedul na sprehod peljal svojega psa, pojasnjuje Leljak, dogodke pa je Štedul na novinarski konferenci danes podrobno opisal tudi sam. Povedal je, da je napadalec vanj izstrelil več nabojev, le hitremu posredovanju prve pomoči pa se lahko zahvali, da je atentat preživel. Po atentatu je policija storilca, Vinka Sindičića, prejela, a je kljub poznejši obsodbi ozadje atentata ostalo nepojasnjeno.
Leljak je danes povedal še, da je SDV po dogodku v Maribor poklicala Miro Dorič, ki je prav tako sodelovala s SDV in je bila njena zveza z Milanom Doričem. Pri tem so jo vseskozi spremljali sodelavci SDV, da o dogodku ne bi govorila s kom drugim. Po Leljakovih navedbah jo je spremljal tudi Janez Žirovnik, ki je danes sodnik na mariborskem okrožnem sodišču.
Leljak je z njim že skušal navezati stik, vendar na njegovo pismo ni odgovoril. Raziskovalec predvideva, da je bil o spodletelem atentatu obveščen tudi takratni predsednik CK ZKS Kučan. Kot namreč pravi, iz takratnih navodil o poročanju SDV izhaja, da mora SDV o svojih akcijah v tujini obveščat ZKS, še posebej v primerih, ko akcija v tujini ni uspela.
Do zdaj je sicer Leljak britanskemu tožilstvu že predal nekatere dokumente, ki govorijo o ozadju atentata, nekaj pa jih namerava še predati. Pri tem pa zahteva, da se tamkajšnji organi sprožijo postopek in da se naročnike umora spravi pred sodišče. Zadeva namreč ni zastarala, pravi.
