Vrniti ljudem, kar jim pripada.
Vsak dan v medijih spremljamo slabe novice – poplave, krizna žarišča, lačni begunci, gospodarstvo v razsulu … Večina nas je zaposlena z lastnim življenjem in vežemo konec s koncem za preživetje, ko pa vidimo še vse te negativne novice, se čutimo nemočne. »Strah nas paralizira. A preobrazba človeštva se dogaja danes. Radi bi pokazali preproste načine, s katerimi je mogoče spremeniti svet,« je dejal Martin Butina iz gibanja Ubuntu, kar je zulujska beseda za »prijazno humanost« (pomeni pa tudi »dobro za vse«). Ljudje vseh slojev se v gibanju niso združili, da bi kogarkoli spremenili, temveč da bi dajali zgled.
»Smo holistično nastrojeni, še najraje pa razkrivamo skrivnosti denarja. Ubuntu predstavlja globalno skupnost, kjer je denar povsem neumesten in nepotreben, saj ga nadomešča načelo enotnosti zavesti. Naša filozofija je vrniti ljudem, kar jim pripada.« Pomemben ključ je prehrana – samo zdrava hrana omogoča zdravo telo in potem zdrave misli. Zato si prizadevajo za kmetijstvo, ki bi ga podprla skupnost (v angleščini community supported agriculture, tudi CSA). To je alternativni gospodarski model, ki temelji na lokalno podprtem kmetijstvu in distribuciji lokalnih pridelkov. Del tega je tudi mreža ljudi, ki sodelujejo, pri tem pa si pridelovalci in potrošniki delijo tveganje ter koristi pridelave hrane. Butina je predstavil tudi pojem lokalnih valut, ki so se ponekod v svetu že uveljavile. Zaradi neobdavčenosti so dobra alternativa obstoječi valuti. Po sistemu LETS poteka menjalni krog tudi v Zasavju. »Apatija je v resnici samo percepcija. Sposobni smo veliko več, če se združimo,« je bil prepričan.
Mi gremo ven in delamo!
To je dokazala gorenjska skupina Ejga – za lepše Jesenice z Ahmedom Pašićem na čelu (v Jani ste o njem že brali). Medtem ko se vsi drugi jezijo nad državo in nesposobnimi politiki, Pašićeva skupina prostovoljno in povsem brez denarja spreminja železarske Jesenice na lepše – barvajo ograje, obnavljajo otroška igrišča, obnovili so železniško postajo, s sončnimi narcisami porisali temačne železarske objekte … Vse se je začelo, ko je Pašić, doktor antropologije, za pičlih 14 evrov obnovil dotrajan koš sredi Jesenic in to objavil na Facebooku. Podobno misleči so ga spodbudili k še več akcije. Najprej so se mu pridružili trije, štirje, zdaj jih je že 3000 (eni prihajajo, drugi odhajajo) in je cel žur. »Ko smo barvali ograjo, je prišel mimo gospod in rekel: 'Pusti jo, naj zgnije, tako kot naša država.' Pa sem rekel, glejte, taka kot tale ograja je naša država zdaj, ko jo bomo prebarvali, bo lepa, tako kot bo nekoč tudi naša država.« Vsega se lotevajo z dobro voljo in optimizmom. »Smo kot korupcija – vsepovsod!« se je nasmejal. Vse, kar naredijo, objavijo na Facebooku, izogibajo se obsojanju, zbadljivkam, žaljivkam, to ni njihov način. S svojo najnovejšo akcijo, za katero so nedavno dobili vsa potrebna dovoljenja (nikoli se ničesar ne lotijo brez dovoljenja), bodo 13 družinam podarili nov most; stari je povsem dotrajan. »Delamo, da vrnemo življenje v mestu, ljudem svetujemo, naj ne gledajo poročil, ki nas zamorijo. Mi gremo raje ven ter delamo in razbijamo stereotipe!« Ljudje z vseh koncev jih podpirajo in pomagajo na najrazličnejše načine.
Ustvarili bomo svojo zgodbo.
Nekaj takega si v Zasavju želi spodbuditi tudi Primož P. Ram Siter iz najmlajše skupine na srečanju – Organizacije SILA Zasavje. Podobno kot Jesenice je tudi Zasavje območje z rudarsko-industrijsko tradicijo, ki se počasi končuje. Ogromno ljudi je brez službe. »Smo pred izzivom, kako naprej. Ali bomo postali spalno naselje in se vozili v službo v Ljubljano, Celje … ali pa bomo ustvarili novo zgodbo.« Odskočna deska za civilno iniciativo je bila nedavna stavka v hrastniškem rudniku, ta je neverjetno povezala ljudi. »Borimo se z apatijo, zato se nam zdi smiselno povezati ljudi, vzeti stvari v svoje roke in podobno, kot so to storili na Jesenicah, aktivirati Zasavce,« je povedal Siter, ki verjame, da bo prihodnje leto na podobno srečanje lahko že prinesel seznam zasavskih uspehov.
Ustavimo ekocid v Evropi.
Maja Horvat posveča vsako minuto svojega časa skrbi za varstvo okolja in prihodnost našega planeta. Nič čudnega, da je urednica portala Ekologicen.si, aktivna prostovoljka pri Greenpeaceu Slovenija in strastna podpisovalka spletnih peticij. Tako je lani naletela na evropsko pobudo Ustavimo ekocid v Evropi, po spletu okoliščin pa je danes nacionalna koordinatorka te pobude. »Ekocid je obširno uničenje, poškodovanje ali izguba ekosistema, ki jo je človek povzročil v nekem okolju,« je razložila. S pobudo si želijo doseči, da bi ekocid postal kazniv in da bi tako pravne kot fizične osebe zanj odgovarjale na podlagi kazenskega zakonika po principu objektivne odgovornosti. »Doseči želimo, da bi ekocid postal eden izmed zločinov proti človeštvu. V Sloveniji imamo pomore čebel, kritično kakovost zraka v Celju, Trbovljah … Ta pobuda prihaja iz množice zaskrbljenih posameznikov. Smo aktivni civilisti, ki nam je mar za okolje in se nam zdi, da moramo nekaj narediti. Želimo si, da bi v našem okolju obsodili ekocid. Če pasivno opazuješ neko uničevanje, si sokriv,« je bila odločna.
Delavce je treba zaščititi!
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo se zavzemajo za povezovanje vseh, ki želijo aktivno spreminjati preživete pristope vladajočih elit. V Sloveniji je brezposelnih že dobrih 119 tisoč ljudi, ki ne vedo, kje bodo končali jutri, kako naj začnejo iskati rešitve, ker so obupali nad državo. Kaj lahko naredimo sami, če država za nas ne more? Poleg tega imamo v Sloveniji kopico ljudi, ki imajo delo, pa vseeno ne vedo, kako bodo preživeli do jutri – to so samostojni podjetniki, pogodbeni delavci, delavci z avtorskimi pogodbami; ti ljudje delajo tudi do 16 ur na dan, pa ne zaslužijo dovolj za preživetje in nimajo nobene zaščite. »To so ljudje brez organizacije, ki bi stala za njimi – tukaj jim pomagamo mi. Skušamo jih zaščititi, zagovarjati, z nenehnim delovanjem želimo javnost seznanjati in opominjati na pomanjkljivosti zakonodaje, ki velikokrat najhuje 'kaznuje' malega človeka,« je povedala Sabina Carli iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. V Gibanju organizirajo Nacionalno konferenco o zaposlovanju, pripravljajo delavnice o zakonskih pravicah prekernih delavcev, promovirajo socialno podjetništvo in zadružništvo kot možne alternative, stalno izobražujejo člane, iščejo nove alternative na trgu dela. S podobnim namenom so se povezali tudi prevajalci v Prevajalsko zadrugo, ki bi mladim omogočila lažji prehod in obstanek na trgu dela. »Trudili se bomo doseči, da bi bili za pošteno plačilo pošteno plačani,« je povedala Ana Petrovčič.
Glas upora in odpora!
V tej smeri razmišlja tudi dolgoletni direktor Grand hotela Union v Ljubljani Bogdan Lipovšek, ki je obsodil tajkunski prevzem podjetja in njegovo izčrpavanje. Pravi, da se bo boril do konca, da Grand Hotel Union ohrani. Njegovemu gorečemu nastopu in prizadevanju verjameta dve tretjini zaposlenih, ki so se odločili pristopiti k zadrugi za odkup hotela. »Vedel sem, da so delavci in zaposleni moč, jasno mi je bilo, kakšno je razmerje med delom in kapitalom – delo ima svojo moč, kapital pa je ranljiv. Kapital sam po sebi ne ustvarja ničesar, delo ljudi ustvarja presežno vrednost. Rekel sem, napravimo zadrugo in vplivajmo na reguliranje postopkov. Revolucionarnih sprememb sicer ne bo, vendar pa bo vedno zraven glas upora in odpora. Ko sem danes poslušal zgodbe drugih, sem veselo ugotovil, da se nekaj prebuja. Prebuja se samoohranitveni refleks. To je dovolj!«
Konec kapitalistične družbe.
Bojan Čebela iz društva HUD Karel Barjanski (zavzema se za ozaveščanje širše javnosti o pomenu Barja kot o življenjskem prostoru ljudi, rastlin in živali ter odvisnosti od njega) je na koncu poudaril, da je kapitalistične družbe konec. »Take civilne iniciative vodijo k skupnemu cilju drugačnih pogledov.« Rešitve moramo začeti iskati na lokalni ravni. Človeški pohlep na vrhu povzroča stisko malega človeka. Vsi prisotni (nekaj jih žal nismo omenili, pa naj ne zamerijo) so se strinjali, da je skrajni čas, da ljudje vzamemo stvari v svoje roke. Rešitelj je vsak od nas. Da nas bodo na to spomnili in opomnili, so se dogovorili za vseslovensko turnejo, katere osrednje srečanje bo po vsej verjetnosti – v Grand Hotelu Union.
