Potem ko se je že kazalo, da se bo projekt gradnje plinovoda Južni tok, katerega napovedana trasa bi obšla nemirno Ukrajino, le začel, se je vanj vmešala Evropska komisija, še dodatno pa ga je razplamtela kriza v Ukrajini.
Zaradi groženj po sankcijah je gradnjo svojega dela plinovoda pred dnevi začasno prekinila Bolgarija.
Evropska komisija namreč trdi, da projekt ni v skladu s predpisi Evropske unije. Ti namreč prepovedujejo, da bi bila ista družba proizvajalec, operater in distributer na območju EU. Pravni okvir za delovanje plinovoda na ozemlju EU zdaj preučuje delovna skupina strokovnjakov Evropske komisije in Rusije.
Zaradi groženj po sankcijah je gradnjo svojega dela plinovoda pred dnevi začasno prekinila Bolgarija. Ob tem se zastavlja še vprašanje, kaj to pomeni za že začete dejavnosti v drugih državah na trasi plinovoda, med njimi tudi v Sloveniji. Glavna trasa plinovoda je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije, kraki pa naj bi segli tudi v nekatere druge države.
Pred kratkim je sicer ruski velikan Gazprom z avstrijskim koncernom OMV podpisal memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok, ki se bo zaključil v velikem plinskem vozlišču Baumgarten. Ob tem so se pojavila vprašanja in pomisleki, kaj ta dogovor pomeni za slovensko traso plinovoda, saj naj bi tako plinovod Slovenijo obšel. O projektu Južni tok bi včeraj v Ljubljani moral spregovoriti tudi evropski komisar za energetiko Günther Oettinger, a je v zadnjem trenutku svoj obisk odpovedal.
